”Takojšnja posledica izida glasovanja je krepitev vpliva Ruske federacije na vzhodu. Kaj to pomeni zgolj za Ukrajino, je jasno vsem,” je Brexit komentiral Janez Janša. Poudaril je, da obstajajo trije scenariji, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, Slovenija pa se mora nanje začeti pripravljati že danes.
Predsednik največje opozicijske stranke je poudaril, da smo prvič priča zgodovinskemu trenutku Evropske unije, ki pomeni korak nazaj, ter da gre za najresnejšo krizo EU od njenega nastanka. Iz Evropske unije želi izstopiti ena izmed članic, in to ne katerakoli, pač pa ena njenih najpomembnejših članic. ”Ta odločitev vnaša nestabilnost v celotno območje Evrope,” je dejal Janez Janša.
-”Novica o Brexitu je zagotovo razveselila Vladimirja Putina”
”Ta odločitev bo povzročila mnoge težave pri izvajanju tekočih politik EU,” je dejal Janša, pri čemer je kot primer navedel nerešeno situacijo Grčije, migrantsko krizo in druge nerešene krize. ”Kar pa je za nas najpomembnejše, je pomembno dejstvo, da v takšni situaciji politika širitve postane ničelna opcija oziroma ostane v senci, kar bo dodatno destabiliziralo nekatere države zahodnega Balkana in vzhodne Evrope,” je pojasnil Janša.
”Slovenija se mora vprašati, koliko je tudi sama – s svojo neodločno politiko pri branjenju schengenske meje – vplivala na rezultat glasovanja v Veliki Britaniji,” je dejal Janez Janša.
Tri opcije, trije možni scenariji za Slovenijo
Kot je na novinarski konferenci dejal Janša, obstajajo tri možne dolgoročne posledice brexita. Prva možnost je optimistična, pri kateri bi 27 držav obstalo skupaj brez nadaljnjih destabilizacij, ampak na reformirani osnovi. ”Ta reformirana osnova je možna le, če se priznajo napake za nastalo situacijo tudi na bruseljski strani,” je dejal Janša.
Druga možnost je, da se Evropska unija skrči na evroobmočje. ”Hvala bogu je Slovenija od leta 2007 del tega evroobmočja,” je dejal Janša in dodal, da zaradi tega to ni najhujši možni scenarij, a po mnenju SDS dolgoročno ni najbolj vzdržen. Evropska unija namreč ni bila ustanovljena le zaradi evra, pač pa tudi zaradi zagotavljanja miru.
Tretji scenarij je najbolj negativen, in sicer je opcija, da Evropska unija razpade na nekatere glavne države s svojimi sateliti. To pa bi bil za Slovenijo po mnenju Janše najslabši možni scenarij.
Slovenija bi morala po mnenju SDS okrepiti sodelovanje z državami srednje Evrope – predvsem z državami Višegrajske skupine ter Avstrijo in Hrvaško.
Še bolj bo trpela Velika Britanija
Evropski poslanec Milan Zver je prepričan, da Evropska unija zaradi tega ne bo preveč trpela, bolj bo trpela Velika Britanija. ”Verjetno pa bo odločitev vplivala tudi na držo Škotske in Severne Irske, negativno pa lahko vpliva tudi na države članice EU, če bi se odločile, da bi si britanski primer vzele za zgled,” je dejal Zver. Evropska ljudska stranka je dejala, da obžaluje odločitev volivcev, a je odločitev vseeno potrebno spoštovati. ”Če so se že odločili za izstop, morajo to storiti čimprej,” je še dodal Milan Zver.
Slovenija bi se tako morala že danes pričeti pripravljati na vse tri možne scenarije, ki jih je naštel Janša. Tako bi morala čim prej sprejeti več ukrepov, s katerimi bi hitro odpravili administrativne ovire, razbremenili stroške dela in okrepili pravno državo. Slovenija bi morala po Janševem mnenju tudi okrepiti sodelovanje z Natom, začeti pa bi morali tudi z ukrepi za ponovno vzpostavitev Slovenske vojske. ”Razmišljati bi morali o ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti,” je dejal prvak opozicije.
Podobno tudi Šulinova in Tomčeva
Evropska poslanka Patricija Šulin je mnenja, da moramo storiti vse, da bi izhod Velike Britanije prinesel čim manj nestabilnosti tudi med druge države članice. ”Pogajanja lahko trajajo zelo dolgo, celo do sedem let,” je pojasnila postopke izhoda iz EU ter dodala, da nihče ni pričakoval takšnega rezultata referenduma.
”Predreferendumska kampanja je temeljila le na vsebini, povezani z migrantsko krizo v Evropi. Tu se je vrtelo zelo veliko dezinformacij. Populisti so prikazovali številke, ki niso bile pravilne,” je opozorila Romana Tomc. Tako na primer: več kot je tujcev, ki delajo v Veliki Britaniji, več je Britancev, ki delajo v drugih državah Evropske unije.
M. G.