fbpx

[Javnomnenjska anketa] Večja kot bo volilna udeležba, večja bo podpora SDS

Foto: SDS

Kampanja inštituta 8. marec Gremo volit, očitno ne deluje v prid njihovim organizatorjem – levičarskemu lobiju. Po analizi letošnjega stanja na področju volilne udeležbe in podpore strankam je namreč opaziti povezavo med številom vprašanih, ki se bodo udeležili volitev in podporniki stranke SDS. Večja kot bo volilna udeležba, večja je možnost za še višjo prednost stranke SDS pred ostalimi strankami.

Rezultati raziskav javnega mnenja, ki jo je za Nova24TV med 1. aprilom in 5. aprilom 2022 za naš medij izvedla agencija Parsifal, kažejo, da se v obdobju pred volitvami povečuje število volivcev, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, medtem ko se zmanjšalo število tistih, ki se volitev ne bodo udeležili. Naslednjih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 60,5 odstotka anketirancev. Volitev pa se zagotovo ne bi udeležilo le 9,3 odstotka vprašanih anketirancev.

Pri pregledu skozi čas, se je najmanj anketirancev opredelilo, da ne bodo šli na volitve 25. marca, ko bi šlo na volitve le 58,3 odstotka volivcev. Število anketirancev, ki bi se volitev zagotovo udeležilo se je povečevalo vse do 1. aprila, ko jih je kar 67,7 odstotka dejalo, da se bodo volitev zagotovo udeležili.

Volilna udeležba bo na letošnjih volitvah veliko višja, kot je bila na prejšnjih (Vir: Parsifal)

Če opazujemo trend, koliko volivcev se bo udeležilo volitev in trend podpore stranki SDS, je moč opaziti njuno medsebojno korelacijo. To bi lahko pomenilo, da večja kot bo volilna udeležba, večja bo tudi podpora stranki SDS. Sprva je sicer kazalo, da je višja podpora povezana z Gibanjem svoboda, a je število njihovih navdušencev hitro padlo. Očitno kampanja Gremo volit ne pomaga njenim organizatorjem, temveč bo na volišča privabila še več volivcev povezovalnih strank.

Vir: Parsifal

Med vsemi anketiranci bi parlamentarni prag prestopile le štiri stranke. Sedeže v parlamentu bi dobila le stranka SDS (20,9 odstotka), Gibanje svoboda (16,8 odstotka), SD (7,9 odstotka) in Nova Slovenija (4,5 odstotka).

Vir: Parsifal

Med opredeljenimi volivci bi parlamentarni prag prestopilo šest strank. Največ glasov bi volivci namenili stranki SDS (28,5 odstotka), Gibanju svoboda (22,9 odstotka), stranki SD (10,7 odstotka), NSi (6,1 odstotka), Levici (5,3 odstotka) in gibanju Povežimo Slovenijo (5,1 odstotka). Stranki Naša dežela manjka izjemno malo glasov za prestop (3,9 odstotka), sledi ji SAB (3,7 odstotka), LMŠ (2,8 odstotka), SNS (2,5 odstotka), DeSUS (2,4 odstotka) in ostali.

Vir: Parsifal

Janez Janša s svojo stranko izrazito vodi, pred Robertom Golobom in Gibanjem svoboda. Vse bolj kaže, da bodo na oblikovanje prihodnje vlade vplivale manjše stranke. Po zadnji anketi bi vlado uspelo sestaviti Janši, saj bi njegova potencialna koalicija prejela več glasov. Ljudje očitno stavijo na povezovalnost, saj vse bolj kaže, da bo gibanje Povežimo Slovenijo tisto, ki bo jeziček na tehtnici.

Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 881 anketirancev, od tega 51,0 % žensk. Povprečna starost znaša 54,7 let, standardni odklon je 16,3. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,5 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,5 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (14,1 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,9 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,8 %), 22,6 % anketirancev ima poklicno šolo in 16,7 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (56,3 %), sledi mesto (28,7 %) in manjši kraj (15,0 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,6 %), sledita Podravska (16,2 %) in Savinjska (12,7 %) regija.

Sara Kovač