Javnomnenjska raziskava: Slovenci močno podpirajo ustanovitev pokojninskega sklada, na katerega bi se preneslo celotno državno premoženje, dobički pa bi bili namenjeni za višje pokojnine!

Foto: SDS

Agencija Parsifal je v svoji zadnji javnomnenjski raziskavi ugotovila, da velika večina, kar 73,2 odstotkov anketiranih, podpira ustanovitev pokojninskega sklada, na katerega bi prenesli celotno državno premoženje, dobički pa bi bili namenjeni za višje pokojnine!

Agencija Parsifal je v javnomenjski raziskavi spraševala anketirance, ali podpirajo ustanovitev pokojninskega sklada, na katerega bi prenesli celotno državno premoženje, dobički pa bi bili namenjeni za višje pokojnine. Velika večina, skoraj tri četrtine vprašanih (73,2 odstotka), ustanovitev pokojninskega sklada podpira. Visoka podpora t.i. demografskemu skladu oz. nacionalnemu pokojninskemu skladu, katerega ustanovitev je predlagala prav SDS, seveda ne preseneča. Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc je že večkrat poudarila, da bi bil demografski sklad varovalka za slovenske upokojence ter da so v SDS prepričani, da bi moralo iti državno premoženje, ki ga je ustvarila upokojena generacija, za višje pokojnine. Na slovenski demografski sklad oziroma nacionalni pokojninski sklad bi se tako preneslo celotno državno premoženje, na podlagi upravljanja tega sklada pa bi se zagotovilo sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij.

Vir: agencija Parsifal

Demografski sklad je namensko premoženje in varovana kategorija
Zdaj imamo pokojninski sistem, ko gre denar iz prispevkov dobesedno iz rok v usta, kar pomeni, da tisti, ki so aktivni in plačujejo prispevke, polnijo pokojninsko blagajno in iz nje se izplačujejo pokojnine. “Sicer pa v ozadju stoji logika, da vsakdo, ki je nekoč delal in ki je nekoč vplačeval prispevke, je to njegova zaslužena renta in ti prispevki, ki jih je skozi 40-letno obdobje vplačevanja vplačal v pokojninsko blagajno seveda pripadejo njemu. Jasno je vmes mnogo matematičnih operacij, solidarnostnih principov in na koncu je težko vedeti, kakšna pokojnina ti bo pripadala. Ena izmed trditev, ki je po moji oceni nepravilna, je, da je naša pokojninska blagajna uravnotežena, kar večkrat pove direktor zavodova za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta naša blagajna je uravnotežena samo zato, ker iz proračuna vsako leto doplačamo približno milijardo ali več kot milijardo evrov, ker pokojninski blagajni zmanjka denarja,” je pojasnila Tomčeva v oddaji Tema dneva (oddajo si oglejte TUKAJ) in dodala, da je demografski sklad, ki ga predlagajo v SDS, tisto dopolnilo pokojninski blagajni, ki bo zagotavljalo razliko v denarju. Bistvena razlika po besedah Tomčeve je, ali se denar črpa direktno iz državnega proračuna ali demografskega sklada, demografski sklad je namreč namensko premoženje in tega denarja ni mogoče porabiti za nič drugega kot za pokojnine. “To je varovana kategorija, varovan denar, ki ga vlade, ki rade preveč trošijo, ne morejo porabiti za neke druge namene. To je varovalka za naše upokojence.” 

Agencija Parsifal je telefonsko raziskavo izvedla med 6. in 9. majem 2019, v svojo raziskavo pa je zajela 918 anketirancev, od tega 50,5 odstotkov žensk. Povprečna starost anketiranih v tej raziskavi znaša 50,8 let. Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,5 odstotkov), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (24,9 odstotkov), 23,3 odstotkov anketirancev ima poklicno šolo in 18,3 odstotkov anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo. Večina anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,5 odstotkov), sledita Podravska (15,7 odstotkov) in Savinjska (12,7 odstotkov) regija.

Po Parsifalovi javnomenjski raziskavi je jasno, da so Slovenci ta odličen predlog SDS sprejeli s širokimi rokami in da ga množično podpirajo. SDS je v Državni zbor že vložila predlog zakona o demografskem skladu, za katerega je večina strank – tudi koalicijskih – napovedala, da bo predlog preučila in se odzvala vabilu na pogovore. Čas bi že bil, da se v Sloveniji situacija na področju pokojnin premakne na bolje. Bodo politične stranke sposobne stopiti skupaj in glasovati v korist naroda, ali pa bo spet prevladal ego koalicijskih strank?

M. S.