Je bila aretacija ruskih agentov zaigrana, da pomirimo sumničave zahodne zaveznike?

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in predsednik vlade Robert Golob. Vir: STA

Iz izjav slovenske vlade je med vrsticami jasno zaznati, kako zelo trpijo, ko ne morejo jasno in glasno izraziti podpore “materi Rusiji”, kot so to lahko delali v preteklosti pred Rusko kapelico in na izletih v Moskvo, preden je ves svet prepoznal fašistično naravo Ruske federacije. Je aretacija ruskih vohunov del širše zarote med slovensko in rusko oblastjo, s katero bi vlado in njene deležnike opral rusofilije, da bi lahko še naprej bolj prepričljivo igrala vlogo ruske dvojne agentke v EU in Natu?

Spomnimo, da na zunaj predsednik vlade in ministrica za zunanje zadeve deklaratorno govorita, da Ukrajino podpirajo, a to je le Potemkinova vas, ki jo spregledajo že bežni opazovalci slovenske politične realnosti. Tanja Fajon je že od začetka vojne uporabljala retoriko iz učbenika ruskih agentov, saj nikoli ni jasno obsodila ruske agresije (spomnimo na njen legendarni tvit: “Vojsko je treba poslati nazaj v kasarne”). Medtem ko je na deklaratorni ravni Ukrajino podpirala in šla celo v Kijev, pa je rekla, da si ne predstavlja evropske varnostne strukture brez Rusije (kar so citirala vsa ruska vladna trobila). V tem stališču – da se je treba s fašistično Rusijo pogovarjati in jo implementirati v varnostne strukture – je med državami “jedrne Evrope”, kamor tako obupno želimo spadati, izredno čudaško. Kot bi leta 1944 želeli v evropsko varnostno strukturo vključiti zloglasni genocidni Wermacht.

Pri tem velja poudariti, da oba evropska poslanca vladajočih Socialnih demokratov (pri posameznih vprašanjih pa celo poslanca “liberalnega” Gibanja Svoboda) v Evropskem parlamentu vztrajno glasujeta v prid Ruske federacije (tako pri vprašanju resolucije o proglasitvi Rusije za teroristično državo kot proglasitvi Gladomora za genocid sta glasovala proti, pri tem pa je Milan Brglez svoj glas celo obrazložil, češ da je razlog za resolucijo ponižanje Rusije – te besede so za socialdemokratskega evroposlanca tako bizarne, da marsikdo sumi, da je slovenski poslanec “orodje” ruskega podzemlja).

Ekonomsko sodelovanje z Rusijo močno poskočilo
Tudi na povsem realni ekonomski ravni je obsojanje Rusije ostalo na deklaratorni ravni. Slovenija je bila država, kjer je uvoz blaga iz Rusije po začetku ukrajinske vojne najbolj poskočil.

Foto: Politico

Graf kaže, da je  Slovenija tista država, ki je v letu 2022 daleč najbolj povečala uvoz iz Rusije. In to kar za norih 346 %. To je kar 200 % več od naslednje zasledovalke. Spomnimo, da je cel kup slovenskih podjetnikov, tudi “king makerjev”, kot je Janez Škrabec, odvisno od Rusije in njene cone vpliva (kamor spada tudi Belorusija, pred oranžno revolucijo pa tudi Ukrajina).

Dobava vojaške opreme se je praktično ustavila
Tudi pri dobavi vojaške opreme je Slovenija vedno bolj na robu Evrope, medtem ko smo bili od Janševo vlado med vodilnimi pobudniki. Tako daleč je prišlo, da so celo ukrajinski novinarji začeli zasliševati Fajonovo, kje so tanki, ki jih je Slovenija obljubila. Na vprašanje novinarja, kje so obtičali tanki, ki smo jih obljubili, je Fajonova odgovorila:

“Moram vas popraviti. Imamo novo vlado. Ob prevzemu vlade nismo imeli ničesar na mizi. Imeli smo eno odločitev iz preteklosti, ki je bila izvedena v našem mandatu. To je bila dobava nekaterih vojaških vozil, ki jih je Ukrajina prejela pred kratkim. Trpimo z vami ter občudujemo vaš pogum in vašo sposobnost ter željo po odporu. Dokler bo Ukrajina potrebovala vojaško opremo in bo imela željo po odporu, ki jo popolnoma razumemo, jo mora Evropa enotno podpirati.”

Seveda je šlo za čisto laž. Vlada Janeza Janše je bila na pragu doniranja tankov T72/M84 v Ukrajino in dogovora z Nemčijo, da Slovenija v zameno dobi tanke SNOW Leopard M26 j. V posel so bile vpletene tudi ZDA, saj je takratni premier Janša o tem govoril z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Posel je bil tako rekoč zaključen, nova vlada pa ga ni izvedla.

Aretacija vohunov – smo vendarle država, ki je skupaj s preostankom sveta proti Rusiji?
Potem pa je kot strela iz jasnega udarilo, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) že decembra priprla dva ruska vohuna, pri pregonu pa naj bi sodeloval tudi NPU. Delovala sta pod krinko podjetnikov z državljanstvom ene od južnoameriških držav v poslovni stavbi za Bežigradom.

Na začetku je nenavadno že to, da je SOVA tako občutljiv podatek sploh delila z javnostjo. Drugače bi bilo, če bi šlo za domača kolaboranta, tukaj pa gre za tuje državljane. Takšne stvari se običajno rešujejo po tajnih poteh, javnost pa za to običajno sploh ne izve, saj se tako zaščitijo tako nacionalni interesi kot tudi interesi preiskave, predvsem pa varnost preiskovalcev. Takšne javne objave so torej sila nenavadne.

Pri tem je zanimivo, da se je po aretaciji oglasil državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič, ki v mednarodnih krogih velja za velikega rusofila.

“Potrdim lahko, da so naši organi pregona že pred časom aretirali dva tuja državljana in da vsi znaki kažejo na to, da pripadata tuji obveščevalni službi. Ravno zato je tožilstvo uvedlo predkazenski postopek, sodišče pa je odredilo pripor in uvedlo kazensko preiskavo,” je dejal Benedejčič novinarjem ob robu sprejema diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju.

“Če se izkaže, da gre dejansko za rusko vohunjenje, bo to eden največjih uspehov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) od njenega nastanka,” je poudaril.

Kdo je Andrej Benedejčič?
Pred leti je časnik Reporter dobil informacijo, da naj bi Benedejčič vohunil za Ruse. Takratni slovenski veleposlanik pri Natu je navedbe, da vohuni za Rusijo in da o tem poteka preiskava, seveda zanikal. “Benedejčič sicer velja za rusofila, znan je kot privrženec nekdanjega predsednika Danila Türka, za katerega se tudi ve, da je sovjetsko orientiran. Položaj veleposlanika pri zvezi Nato je nastopil septembra 2011, imenoval ga je tedanji predsednik Türk. Na ta položaj je prišel z mesta generalnega direktorja za globalne zadeve in politično multilateralo na zunanjem ministrstvu, pred tem pa je bil veleposlanik v Rusiji,” so navedli v Reporterju.

Po nekaterih informacijah je takrat na ambasadi delala tudi njegova soproga Minca Benedejčič, ki je sedaj na ambasadi v Prištini. Zanimivo pri tem je, da je tega istega Benedejčiča Robert Golob sedaj postavil za državnega sekretarja za nacionalno varnost, o čemer smo že pisali. Požareport piše, da to seveda ni naključje, med drugim bo – po njegovih virih – prišel čas, ko bo “dozorela koalicija proti Natu”, kar bo posledično pripeljalo do referenduma o slovenskem izstopu iz Nata.

Vsekakor je pomenljivo, da je zagreti rusofil komentiral aretacijo ruskih vohunov. Prav tako se postavlja vprašanje, zakaj je do aretacije prišlo prav zdaj – bivši ruski veleposlanik Oleksandr Levčenko je za hrvaški portal Nacional že lani junija povedal, da je Ljubljana leglo ruskih vohunov. “Rusija ima v Ljubljani leglo svoje obveščevalne skupnosti. Za Kremelj je pomembno, da vedno prejme zaupne informacije iz prve roke,” pri svojih navedbah pa se je skliceval predvsem na odzive nekdanjih slovenskih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka: “Politična sporočila nekdanjih najvišjih politikov iz Ljubljane niso nepričakovana. Še več jih bo, in ne samo iz Slovenije.” Ruski vohuni v Sloveniji torej brez težav in neodkrito v Sloveniji delujejo že kar nekaj časa – Slovenija namreč za Rusko federacijo predstavlja pomemben most med zahodom in vzhodom zaradi bivše partijske strukture, ki je načeloma proruska oz. je bila vsaj do pred nedavnega, zdaj pa so se morali vsaj uradno malce potuhniti, ker se je spremenilo globalno mnenje.

Predzadnji predsednik Centralnega komiteja zveze komunistov in večni “proizvajalec” levih koalicij Milan Kučan je po začetku ukrajinske vojne na antiNato protestu sredi Ljubljane jasno in glasno povedal, da sta “krivi obe strani” – torej tudi napadena Ukrajina. Ko je videl, da se je globalno javno mnenje spremenilo, se je umiril in takšnih izjav ni več dajal.

Je pa jasno, da je njegovo mnenje ostalo enako. Kot tudi mnenje koalicije, ki jo je ustvaril. Videti je, kot da je aretacija vohunov nekakšna predstava za (zahodno) javnost, ki je že začela sumiti, da je Slovenija v resnici na tiho rusko subverzivno orodje. Tako po nastopih ministrice Fajonove kot slovenskih levih evroposlancev pa tudi po samih konkretnih številkah (ekonomska izmenjava, pošiljanje orožja Ukrajini …)

Zakaj je izjavo po aretaciji dal operativec zagrizenega rusofila Türka? Zakaj je SOVA po dveh mesecih v javnost poslala informacijo o aretaciji, ki bi lahko, če ni zaigrana – ogrozila življenja slovenskih obveščevalcev? Je bil pritisk zahodnih zaveznikov prevelik in je morala država narediti nekaj na deklaratorni ravni, da bi se oprala (zelo upravičenih sumov), da je rusko orodje v globalni vojni proti zahodu?

Andrej Žitnik