V inšpekcijskem nadzoru Upravne enote Ljubljana, ki jo je zastopal načelnik Bojan Babič, je inšpektorica leta 2021 obravnavala več pobud – med drugim tudi pobudo za uvedbo nadzora v razlastitvenem postopku delov številnih parcel na območju gradnje kanala C0, kjer se je pojavila vrsta nepravilnosti. Leto kasneje je prejela še pobudo, s katero je bil predlagan urgentni inšpekcijski nadzor nad delovanjem vodje oddelka v postopkih razlastitve v zadevi Sava, reka, ki povezuje. Spomnimo, Babič je bil lani avgusta razrešen z mesta načelnika ljubljanske upravne enote, sedaj pa je novi v. d. direktorja javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). Ne glede na vse nepravilnosti in pomanjkanje dovoljenj se gradnja spornega kanala nadaljuje.
Odbora DZ za notranje zadeve in infrastrukturo sta na zahtevo poslanske skupine SDS prejšnji teden razpravljala o dogajanju v zvezi z gradnjo kanala C0. V opoziciji so med drugim opozarjali, da gradnjo spremljajo nedopustne kršitve zakonodaje in človekovih pravic. “Ali se brez okoljevarstvenega soglasja lahko gradi? Da ali ne?” je poslanka Anja Bah Žibert vprašala predstavnico ministrstva za naravne vire. “Na tem odseku ne,” je ta odgovorila po petih urah razprave. Čeprav so se kritikam pridružili tudi v Levici, SDS s pobudo za zadržanje gradnje ni uspela.
“Predlagamo, da odbora pozoveta vlado, ministrstvo za naravne vire in prostor ter policijo, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi veljavnih pravnih sredstev nemudoma sprejmejo vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadržana gradnja kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku,” je poudarila Bah Žibertova – kar so člani odbora zavrnili, so pa podprli sklep, s katerim odbora pozivata inšpektorata za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo, da v zvezi s kanalom C0 nemudoma ukrepata v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Na predlog koalicije so poleg tega sklenili predlagati vključenim v projekt, da v najkrajšem času preverijo del projektne dokumentacije, ki se med drugim nanaša na pridobljeno pravico graditi na zemljiščih, ki niso v lasti občine, in tako razčistijo nesoglasja glede posegov v zasebno lastnino.
Medtem smo v uredništvu pridobili zapisnik o inšpekcijskem nadzoru z datumom 22. junij 2021, ki je bil izveden na podlagi prejetih pobud, in sicer zaradi domnevnih procesnih nepravilnosti pri vodenju postopkov na upravnem področju izdaje gradbenih dovoljenj in razlastitev. Inšpekcijski nadzor je zajemal nadzor nad izvajanjem določb ZUP, procesnih določb materialnih predpisov posameznega upravnega področja ter nad določbami Uredbe o upravnem poslovanju. Inšpekcijski nadzor je v prostorih IJS opravila upravna inšpektorica Mateja Jaklič. Vsaj ena od pobud se nanaša na nepravilnosti v postopku razlastitve in v zahtevi MOL-a za razlastitev delov številnih parcel k.o. Ježica. Po navedbah pobudnika uradne osebe ne upoštevajo številnih dokazov, ki so jih predložili razlastitveni zavezanci – UE v odločbah ne upošteva niti enega ključnih dokazov, ki kažejo na to, da se potek kategorizirane ceste ne ujema z deli parcel ali pa celo poteka po drugih parcelah. Upravna inšpektorica je ugotovila, da se večina očitkov nanaša na presojo dejanskega stanja, za kar pa upravna inšpekcija ni pristojna. Prav tako ni pristojna za presojo o tem, kateri dokazi se v postopku izvajajo oziroma kateri se ne upoštevajo. Je pa inšpektorica preverila navedbe glede dokumenta, ki ga je pobudnik označil za ključnega. Ugotovila je, da je UE ta dokument res prejela, vendar se do njega ni opredelila. Inšpektorica je ugotovila kršitev določb 214. in 32. člena ZUP. Iz dokumentacije tudi izhaja, da so razlastitveni zavezanci zoper odločitve vlagali pravna sredstva (pritožbe). Vse pritožbe, v katerih drugostopenjski organ po uradni dolžnosti ugotavlja tudi morebitne procesne kršitve pravil upravnega postopka, so bile zavrnjene, o pritožbi zoper določeno odločbo pa z dnem 21. decembra 2020 še ni bilo odločeno.
V drugem dokumentu (5. 7. 2022), ki smo ga pridobili, gre v prvi točki za pobudo za urgentni inšpekcijski nadzor nad delovanjem vodje oddelka S. V. v postopkih razlastitve, in sicer zaradi ponavljajočih kršitev, ki jih je ugotovila že upravna inšpekcija. Glavne kršitve so: kršenje pravil upravnega postopka, kršenje upravnega poslovanja in kršitve glede dostopa strank do upravnih storitev. Pobudnik očita, da UE nadaljuje z razlaščanjem zemljišč z izdajo delnih odločb o razlastitvah v zadevi Sava, reka, ki povezuje, in sicer po hitrem postopku (npr. st. 352-89/2018-65 z dne 5. 8. 2021) z enakimi kršitvami ZUP, kot je to že ugotovila Upravna inšpekcija v preteklem inšpekcijskem nadzoru. Iz dokumenta izhaja, da v vabilih ni navedenih pravic iz drugega odstavka 73. člena ZUP, kar predstavlja kršitev načela varstva pravic strank. UE predlogov za prestavitev ustne obravnave ni obravnavala in jih je izvedla brez razlastitvenih zavezancev, ne da bi ugotovila, ali so obstajali razlogi za prestavitev obravnave, kar pomeni kršenje načela varstva pravic strank in načelo zaslišanja strank. V vabilu ni navedeno, da bo opravljeno izvajanje dokazov, prav tako ni navedeno, kje si stranke lahko ogledajo dokumentacijo, kar pomeni neopravičeno omejevanje pravice do vpogleda v zadevo in kršenje varstva pravic strank. V nobenem zapisniku vloga ni navedena kot priloga, kar pomeni kršitev sedmega odstavka 76. člena ZUP.
V zvezi z očitki, da naj bi bile podane kršitve ZUP tudi v nekaterih drugih zadevah, ne da bi bile te kršitve konkretizirane, nadzor v teh zadevah ni bil opravljen. Enako ni bilo mogoče preveriti nejasnih očitkov glede položaja in naziva vodje oddelka S. V., ki naj bi bil sporen po odločbi pooblaščenke po ZDIJZ II. stopnje, saj te odločbe prijavitelj niti ne predloži in očitkov ne konkretizira. Upravna inšpektorica se je zato osredotočila zgolj na očitke, ki jih je lahko preverila v okviru svojih pristojnosti, in sicer v zvezi z vabljenjem in izvedbo ustne obravnave v decembru 2020 ter na ažurnost izvajanja postopka in izpolnjevanje pogojev za vodenje in odločanje v zadevah na podlagi ZUP. Iz nadaljnjega pregleda dokumentacije izhaja, da UE predlogov za prestavitev ustne obravnave ni obravnavala in je obravnave izvedla brez razlastitvenih zavezancev, ne da bi ugotavljala, ali so bili razlogi za prestavitev obravnave upravičeni. Stranke so se namreč vabilu odzvale in navedle razloge za preložitev obravnav. Ker uradna oseba predlogov sploh ni obravnavala in je obravnave izvedla, je s tem kršila načelo varstva pravic strank in načelo zaslišanja stranke.
Prijavitelj meni, da gre za črno gradnjo
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v začetku letošnjega marca prejelo dopis, iz katerega izhaja, da je pri gradnji kanala C0 na parceli, ki ni vključena v gradbeno dovoljenje, prišlo do vgradnje betonske kinete – zato prijavitelj meni, da gre za črno gradnjo. Nosilki nameravanega posega – torej MOL-u – je bil septembra 2020 izdan sklep, iz katerega izhaja, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. “V zvezi z navedenim bi želeli opozoriti na 63. člen ZVO-1, ki določa, da nosilec posega lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki pa v danem primeru še ni bilo izdano,” so opozorili na ministrstvu, ki so dopis odstopili Inšpektoratu RS za okolje in energijo ter Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor.
V zapisniku o inšpekcijskem nadzoru sicer še polno pobud, ki kažejo na vrsto nepravilnosti na UE – očitno gre za “modus operandi”
IJS je med drugim prejel pobudo za uvedbo nadzora pri reševanju vloge za izdajo gradbenega dovoljenja v določeni zadevi, v kateri poleg kršitev procesnih določb upravnega postopka očita tudi nestrinjanje z ugotovitvami upravnega organa glede dejanskega stanja in dokazov. Kršitev instrukcijskega roka za pregled vloge sicer ni bila ugotovljena, a iz dokumentacije izhaja, da UE o vlogi stranke za izdajo sklepa o popolnosti vloge, čeprav je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v nadaljevanju vsebinsko obravnavala, sploh ni odločila in s tem kršila določbe 7. odstavka 35. člena GZ. V tem členu je govora o formalni popolnosti zahteve in organ pred njeno dopolnitvijo ne sme začeti z vsebinsko obravnavo zadeve. Vendar pa iz dokumentacije zadeve izhaja, da je UE dejansko že vsebinsko presojala vlogo – zato je bila dolžna na zahtevo stranke izdati tudi sklep o popolnosti vloge, ki je instrument za zagotavljanje večje pravne varnosti investitorja. IJS je poleg tega prejel pobudo za nadzor, v kateri pobudnik navaja, da sta stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zaznala okoliščine, ki so vzbudile dvom v nepristranskost uradne osebe ter podala pisni predlog za njeno izločitev – načelnik je ta predlog zavrnil. Čeprav zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe ni bila pravnomočna (vložena je bila tudi pritožba), sta predlagatelja po navadni pošti prejela gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala prav ta uradna oseba. Tudi proti gradbenemu dovoljenju je bila nato vložena pritožba, a predlagatelja nista dobila niti obvestila o tem, ali je bila posredovana pritožbenemu organu. Inšpektorica je potrdila, da je bil kršen 15-dnevni instrukcijski rok za posredovanje poziva. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila namreč vložena 8. marca 2019, poziv za dopolnitev vloge pa je bil posredovan šele 5. aprila.
IJS je prejel tudi predlog za uvedbo nadzora zaradi domnevnih kršitev instrukcijskega roka za odločanje v zvezi z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in nepravilnosti pri vodenju postopka. Upravna inšpektorica je ugotovila daljšo neaktivnost uradne osebe ter ocenila navedene razloge uslužbenca za zamudo pri reševanju zadeve kot neopravičljive – saj je bila skupna neaktivnost uradne osebe pri reševanju zadeve kar 5 mesecev. V naslednji pobudi je inšpektorica preverjala, ali je uradna oseba odločala o tem, komu bo vročala pomembnejše odločitve, kdaj jih bo vročala – če sploh – in ali je s tem določene udeležence prikrajšala za uveljavljanje pravic do izjave oziroma udeležbe. Uradna oseba naj bi strankam tudi onemogočala vpoglede v spis. Inšpektorica je pridobila pojasnila načelnika in ocenila, da njegovo stališče ni pravilno. Uradnik je občutno kršil instrukcijski rok za odločitev o zahtevku stranke, nepravilno je bilo tudi napotovanje strank k pregledu upravne zadeve izven prostorov upravnega organa. Iz odredb o vročanju prav tako izhaja, da je uradna oseba odredila, da se gradbeno dovoljenje vroči le investitorju. V nadaljevanju je inšpektorica opozorila, da gradbeni zakon v 4. členu določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja – vročitev je torej predpogoj za nastanek dokončnosti in njegove pravnomočnosti. “Ker je uradnik opustil dolžno ravnanje, je s tem huje kršil pravila upravnega postopka,” je ocenila inšpektorica, ki je še dodala, da je uradnik posledično investitorju omogočil, da se sklicuje na določbe 3. odstavka 47. člena gradbenega zakona, in tako bistveno posegel v že priznane pravice in pravne koristi strank. V omenjenem primeru je šlo za poslovno-stanovanjski objekt center Bellevue – kriminalisti so zaradi suma goljufij pri izdajanju gradbenih dovoljenj obiskali ljubljansko upravno enoto, po neuradnih informacijah Siola so kriminalisti obiskali bežigrajsko izpostavo Upravne enote (UE) Ljubljana na Linhartovi cesti, kjer so pod drobnogled vzeli javnega uslužbenca A. L. (ime hranimo v uredništvu), višjega svetovalca na Oddelku za okolje in prostor.
Sara Kovač