Je Pahor z vabilom Putinu dokončno zakockal Piranski zaliv?

Foto: epa/STA

”S takšnim predsednikom vlade, ki dopušča tako zunanjo politiko, se bojim, da zna Slovenija na polju zunanje politike doživeti še kakšno razočaranje. Z obiskom Putina bo jasno dokazano, da Slovenija povsem, v celoti ne izpolnjuje svoje zaveze, ki jih je dala ob vstopu v zvezo Nato in v EU. Slovenska vlada tega še ni vzela resno in vodi neko solistično politiko, ki ne služi nikomur v Evropi, Sloveniji pa škodi,” je jasen Milan Balažic, nekdanji veleposlanik v Avstraliji.

Povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da obišče Slovenijo ob stoletnici izgradnje Ruske kapelice pod Vršičem, vse bolj predstavlja samomor slovenske zunanje politike, hkrati pa tudi umor strateških interesov Slovenije.

Težave že ob obisku Medvedeva
Že pred letom dni, ko je Slovenijo ob enaki priložnosti obiskal ruski premier Dimitrij Medvedev, so iz diplomatskih virov v javnost prišla opozorila, da ZDA to močno moti in da naj bi se tudi zato pri vprašanju arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško postavile na stran slednjih. Še več: eden izmed virov je tedaj trdil, da so bili prav Američani tisti, ki so v javnost lansirali prisluhe med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, s tem pa tudi na pol pokopali arbitražni sporazum.

Slovenija naj bi si že takrat – glede na to, da je članica EU in Nata – privoščila izrazito prorusko politiko, kar  je Američane – jasno – močno ujezilo. ”Ozadje spora med Zagrebom in Ljubljano je takšno, da Hrvaško bolj podpirajo ZDA, Slovenijo pa EU,” je avgusta lani za STA situacijo komentiral hrvaški profesor politične filozofije in analitik Žarko Puhovski.

To naj bi bil tudi glavni razlog, da je kot slovenski arbiter izjemno hitro odstopil tudi Ronny Abraham, ki je takrat je ocenil, da bi udeležba v omenjenem postopku lahko zelo škodovala njegovemu ugledu, za to odločitvijo pa naj bi stali prav Američani.

Taka zunanja politika Sloveniji močno škodi
”Menim, da se preveč naslanja na to politično sodelovanje z Rusijo, to Sloveniji ne koristi. Slovenija je članica EU, članica Nato pakta in ve se, katere so tam ključne države, ZDA so glavna voditeljica svobodnega sveta, in zdi se mi, da je Sloveniji mesto na Zahodu in v sodelovanju s partnericami iz teh političnih, gospodarskih in obrambnih zvez. To pretirano poudarjanje povezav z Rusijo in Putinovim režimom se mi zdi izjemno škodljivo za slovensko zunanjo politiko,” 
je dejal Balažic in dodal, da upa, da Putinov obisk ne bo imel še hujših vplivov na dogajanje okoli arbitražnega sporazuma.

Da  bo imel Putinov obisk v Sloveniji poleg pozitivnih učinkov potencialnih novih investitorjev tudi negativne politične posledice, se strinja tudi politični analitik Sebastjan Jeretič: Ne verjamem, da bo to vplivalo ravno na ta postopek, negativni učinki Putinovega obiska pa bodo predvsem z vidika odziva Amerike, na sam arbitražni postopek ne vem, če bo to vplivalo, tam bo enostavno sodišče moralo biti dovolj trdno in uveljaviti svojo vlogo, ki jo ima. Po mednarodnem pravu.” 

Hrvatov na današnjo obravnavo ne bo
Danes se sicer pred arbitražnim sodiščem nadaljuje postopek glede določitve meje v Piranskem zalivu. Gre za ustno obravnavo, na kateri naj bi slovenska in hrvaška stran predstavili svoja pogleda na znano prisluškovalno afero. Hrvaška je sicer že takoj po izbruhu afere napovedala, da izstopa iz arbitražnega sporazuma, čeprav je postopek izstopa vse prej kot enostaven in bi Hrvaška morala dokazati, da je bila z dogajanjem, povezanim z afero, kršena mednarodna pogodba. Kljub temu vztrajajo pri svojem in so za danes že napovedali, da se ustne obravnave na sodišču ne bodo udeležili.

”Slovenija je že podpisala arbitražni sporazum, katerega ključna vrednost ali pomen je v tem, da že določa, da ima Slovenija dostop do odprtega morja, naloga arbitražnega sodišča je samo, da določi, kje je ta dostop do odprtega morja, do mednarodnih voda,” komentira Balažic in dodaja, da mora Slovenija sedaj predvsem vztrajati pri stališču, da je potrebno podpisane mednarodne sporazume spoštovati in odstop od njih na ta način, kot se ga je lotila Hrvaška, ni možen.

Maruša Gorišek