Je šlo v primeru poskusa odvzema sodniške službe mariborski sodnici za zlorabo uradnega položaja?

V oči bodeta obrazložitvi glasu predsednika sodnega sveta Erika Kerševana in člana Emila Zakonjška. (foto: STA)

Na spletni strani Sodnega sveta iz zapisnika 47. seje Sodnega sveta RS, ki je potekala videokonferenčno 3. septembra (TUKAJ), lahko beremo, da so prisotni med drugim obravnavali tudi “negativno oceno sodniške službe za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču … A. A.”.

Tako beremo: “Sodni svet je glasoval o sklepu: Ocena sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Mariboru, št. SuZ … z dne … 2019, v zvezi s sklepom Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS, št. SuZ … z dne … 2020, da A. A., okrajna sodnica na Okrajnem sodišču …, ne ustreza sodniški službi, se potrdi.

Izid glasovanja o sklepu: ZA: 4 PROTI: 6

Ugotovitev: Sklep NI sprejet.”

Kerševan in Zakonjšek sta bila ZA sklep!

Pod črto, sklep, da omenjena okrajna sodnica ne ustreza sodniški službi, ni bil sprejet. Bolj kot to pa v oči bodeta obrazložitvi glasu predsednika sodnega sveta Erika Kerševana in člana Emila Zakonjška. Njuni obrazložitvi objavljamo v celoti:

“Obrazložitev glasu ZA predsednika dr. Erika Kerševana, ki se mu pridružuje članica Maja Praviček:

V obravnavani zadevi sem glasoval za potrditev negativne ocene sodniške službe. Ocenjevanje je zaupano personalnim svetom in tudi predmet pravnega sredstva, o katerem odloča Personalni svet Vrhovnega sodišča, kar tudi zaradi spoštovanja med institucijami terja zadržanost poseganja v opravljeno presojo s strani Sodnega sveta. Res je sicer, da Sodni svet na to oceno ni vezan in jo mora skrbno preučiti, vendar sam nisem prepoznal pomanjkljivosti sklepov ne z vidika metode ne z vidika kriterijev, ki so bili uporabljeni. Negativna ocena je sicer res namenjena izjemnim primerom, vendar pa je dolžnost vseh organov, da v primeru, ko so zanjo podane prepričljive okoliščine, tako oceno tudi potrdijo. S tem se utrjuje tudi ugled sodstva kot celote. Tak izjemni primer je bil po mojem mnenju ob celoviti sliki dela sodnice utemeljeno podan in nanj določene pomanjkljivosti v posameznih delih obrazložitev ocen niso mogle bistveno vplivati. Vsekakor pa je na mestu poziv, da se mora delo sodnikov ves čas spremljati na način, po katerem ocena odraža resnično stanje, saj takojšen prehod iz več ocen za (redno) napredovanje na najnižjo oceno sodniške službe daje videz, ki lahko utemeljeno sproža dvome v pravilnost bodisi prejšnjih ocen bodisi kasnejše ocene  sodnikovega dela.

Obrazložitev glasu ZA člana mag. Emila Zakonjška:

Sodniki opravljajo izjemno pomembno in odgovorno funkcijo, zato se od njih utemeljeno pričakuje, da ne bodo zgolj z delovnimi sposobnostmi in strokovnostjo potrdili zaupanja, ki jih je s to funkcijo podeljeno, temveč morajo biti tudi zgrajene osebnosti z lastnostmi in socialnimi veščinami, ki prispevajo k ugledu sodstva in k oblikovanju zdravega delovnega okolja. Iz pravnomočne in podrobno obrazložene ocene obeh personalnih svetov, da sodnica ne ustreza sodniški službi izhaja, da sodnica teh vrlin nima. Ker menim, da imata ta dva kriterija (osebne lastnosti in socialne veščine) enako težo kot kriterij delovne strokovnosti in storilnosti, ki pa je pri sodnici na spodnji meji ali nekoliko pod povprečjem, sem glasoval za potrditev negativne ocene.”

Gre za zlorabo uradnega položaja?

V zadnjem času se vse bolj kaže, da je nekaterim res dovoljeno vse. V primeru mariborske sodnice, naj bi ugledni vodje sodstva storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja (261. člen). Bi moral zaradi tega kdo odstopiti ali pa bi morali takoj razpustiti sodni svet?

Mnenji ključnih oseb Sodnega sveta namreč kažejo na pripadnost časom, ko smo primernost za funkcije ugotavljali v merilu tim »družbeno-politične primernosti«, to je podvrženosti izgradnji »socialističnega človeka« po merilih Zveze komunistov Slovenije. O socialističnem človeku vodilni niso kaj dosti razmišljali, šlo je namreč za sopomenko pokorščini partijskih veljakov, ad personam. Do položaja si prišel, kadar si bil dovolj vešč socialni veščini analnega alpinizma, zatiranja lastnih misli, da bi jih brez nevarnosti prilagodil potrebam tedanjih Zakonjškov, Kerševanov in Pravičkovih. Merilo vertikalne pretočnosti je raslo s stopnjo neargumentirane podpore »idejam« rdečih satrapov, tiranov, manipulatorjev, z eno besedo kumrovško-brionske elite s številnimi podrepniki. Ideja je bila seveda le in edino – neomejeno obvladovanje »družbenega« premoženja, prelitega v tajkunske tokove.

Zapisani trije so evidentno izvršili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, ki se ga stori, kadar je zloraba namenjena pridobivanju koristi ali povzročitvi škode drugemu, z zlorabo funkcije. Če ne za zgornje, gre vsekakor za kakšno izmed specializiranih kaznivih dejanj iz spektra pravosodja. Kadar osebe pogojujejo funkcijo s podrejanjem merilom tretjega vrednostnega pomena, s kršitvijo načela enakosti med državljani, z namenom, da iz sodniških vrst odstranijo sposobne, delovne, pravu vešče ter namesto njih postavijo ubogljive, intelektualno pohabljene in podkupljive klimoglavce ter s tem glasujejo za odstranitev poštene, delovne, sposobne, vešče sodnice je najmanj, kar je potrebno, takoj vložiti obtožne akte po uradni dolžnosti, hipoma razpustiti Sodni svet z vsemi komisijami in telesi ter v isti sapi (preden se spije prva jutranja kava) razrešiti resorno ministrico.

Petra Janša/Demokracija