Je to sploh mogoče? Leta 2015 se v Kamniku znova kregajo, ali je Balantič ok ali ne

V mestnem svetu občine Kamnik bodo odločali o preimenovanju knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. S trenutnim poimenovanjem knjižnice se namreč nekateri ne strinjajo, saj trdijo, da je – pozor – ideološko obremenjeno. 

Balantičevo ime buri duhove nekaterih, ki ne morejo razumeti, da se je 2. svetovna vojna končala leta 1945, z razglasitvijo neodvisne države Slovenije leta 1991 pa tudi državljanska vojna. Odkar sta se mestni občini Kamnik in Komenda soglasno odločili, da bosta Matično knjižnico Kamnik preimenovali v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, jim spanec krati ime velikega pesnika – Franceta Balantiča.

Najprej peticija proti Balantiču, tokrat peticija za Balantiča
Zaradi preimenovanja knjižnice je bila vložena tudi peticija, ki pa je bila predčasno končana, saj je bil po besedah organizatorja namen predhodno dosežen. Župana Kamnika in Komende sta namreč obljubila, da bo poimenovanje knjižnice deležno nove obravnave, ker javnost o spremembi imena knjižnice ni bila primerno obveščena.

In tako se vse znova vrača na začetek. Z eno razliko. Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta so se ljudje znova povezali, tokrat se peticija podpisuje v podporo Francetu Balantiču. Podpisniki pa pozivajo svetnike: vztrajajte na poti sprave.

“Upamo in si želimo, da bi vztrajali pri soglasni odločitvi, ki ste jo sprejeli spomladi, ko ste celotni slovenski družbi sporočili, da je čas za narodno spravo, za normalizacijo naše družbe. Da je velika čast, če se lahko občinska knjižnica imenuje po izjemnem pesniku, enem največjih mojstrov poezije na Slovenskem v 20. stoletju,” je zapisano v javni izjavi.

France Balantič se je kot študent pridružil OF v okviru krščanskih socialistov. To organizacijo je nato zaradi obračunavanja z domačimi ljudmi in revolucionarnega delovanja razočaran zapustil. Pridružil se je vaškim stražam, nato pa tudi slovenskemu domobranstvu. Umrl je v Grahovem, potem ko je postojanko, v kateri je bil nastanjen, napadla partizanska Tomšičeva brigada. Balantičevo umetnost in ime je povojna oblast izbrisala iz zgodovinskega spomina. Njegovo prvo delo po vojni (Muževna stebilka) je izšlo leta 1966, a je bila celotna naklada uničena. Ponovno so jo natisnili šele leta 1984.

France Balantič sodi v javni spomin
Na poskus ponovnega preimenovanja knjižnice se je pred časom v javni izjavi že odzvala skupina znanih intelektualcev, med drugimi Janko Kos, Niko Grafenauer in Tamara Griesser Pečar. Po njihovem je Balantič vtkan v osrednji tok slovenske kulture in poimenovanje knjižnice po njem pomeni ravno toliko, kakor če bi jo poimenovali po Kersniku, Gregorčiču in drugih velikanih slovenske besede.

Žiga Korsika