fbpx

Jesen evropske demokracije

Foto: epa

“Ideologija je konceptualni okvir. Je način, kako se ljudje spopadajo z realnostjo. Vsak jo ima, tudi vi. Da bi lahko obstajali, potrebujemo ideologijo”, se je glasila obramba Alana Greenspana pred ameriškim senatnim zaslišanjem oktobra 2008. Z javno razgrnitvijo svojih “strokovnih” prepričanj je ena največjih ekonomskih avtoritet modernega časa povsem izgubila svoj lesk in z dobrodušno naivnostjo šokirala mednarodno strokovno javnost.

Greenspanova slepa vera v skrajno poenostavljen pogled na delovanje trga in dogmatično prepričanje, da lahko finančni modeli natančno in učinkovito napovedujejo tveganja, še vedno ostajajo uradna religija globalnega gospodarstva za mnoge ekonomske “strokovnjake”.

Bolj koristno je prebirati astrološke napovedi, kot poslušati razmišljanja režimskih apologetov
Ko kritično ocenjujemo sposobnost ekonomistov pri napovedovanju gospodarskih trendov, nam zato hitro pride na misel duhovit dovtip enega od njih, Johna Kennetha Gailbraitha, ki je dejal, da si je Bog izmislil ekonomiste zato, da bi astrologi izgledali dobro. In resnično je bolj koristno prebrati astrološke napovedi v rumenem tisku, kot poslušati razmišljanja režimskih apologetov tipa Tajnikar, Štiblar, Kovač ali Damijan.

Zelo podobno velja za slepo vero v parlamentarno demokracijo, o čemer smo v eni od prejšnjih kolumen že govorili.  Učinkovitost se, v nasprotju s prepričanji aktualnih slovenskih elit, ne rodi v gospodarskem ali političnem vakuumu in še manj na podlagi matematičnih algoritmov ali uveljavljanja dobrih praks iz drugih okolij. Zahteva aktiven angažma čim večjega števila ljudi in predvsem, zelo pogumne voditelje.

Obdobje sedmih suhih krav prehaja v svojo krititčno fazo
Ne vem, če se zavedajo, toda vrag je odnesel šalo in jesen, ki je pred nami se lahko hitro spremeni v dalj časa trajajočo zimo. Pri tem ne mislim stanja v domovini, temveč predvsem dogajanje na globalni ravni. Obdobje sedmih suhih krav prehaja v svojo kritično fazo:


1. Kitajski gospodarski balon;
2. Finančne težave Rusije (nafta, embargo), Brazilije (politična in gospodarska kriza) in Indije (neizpolnjena pričakovanja rasti) dodatno ohlajajo globalno gospodarsko rast;
3.
Negativna obrestna politika, spodbujana s strani centralnih bank in neučinkoviti finančni trgi postajajo resna grožnja največjim pokojninskim skladom;
4. Številna notranja politična trenja (Nemčija, Turčija, ZDA…) in spopadi;
5. Trajno nizka cena nafte;
6. Ponovitev resnih težav evropskih bank;
7. Nakopičene težave EU (odsotnost vizije in pravih vodij, migrantska kriza, nedelujoči Šengen, Brexit) spreminjajo gospodarske in politične predpostavke.

Desetletja trajajoči zakon med liberalno demokracijo in globalnim kapitalizmom je na težki preizkušnji, ugotavlja znameniti komentator Financial timesa, Martin Wolf. Napetosti med obema sistemoma ni težko najti, trdi Wolf – demokracija je egalitarna, kapitalizem pa izrazito ne-egalitaren, vsaj kar se tiče rezultatov. Ko v opisanih pogojih ekonomija resneje obtiči, se večina odloča za avtoritarnejšo obliko vladanja. Kadar pa so ekonomski rezultati predolgo in preveč neenakomerno porazdeljeni, obstaja realna nevarnost, da bodo najbogatejši uvedli plutokracijo.

Pohlevno sledenje ciljem velikih držav se lahko spremeni v nacionalni samomor
Proces permisivne globalizacije s poudarjanjem prostega pretoka blaga, storitev in v zadnjem času predvsem – ljudi, še dodatno oteži nalogo posamičnim, zlasti manjšim državam. Politika zvestega poslušanja ukazov velikih igralcev in pohlevno sledenje njihovim ciljem se v nekem trenutku lahko spremeni v nacionalni samomor.

Migracijski tokovi, ki imajo z zornega kota velikih držav jasne ekonomske in politične cilje, postanejo nevarna baklja in močno stopnjujejo notranje politično trenje pri večini manjših članic EU. Ko pa opisane države vodijo, po sposobnostih, izrazito majhni voditelji, je naravna nesreča epskih razsežnosti neizbežna. Medtem, ko večina z zanimanjem opazuje naš domači, nacionalni sejem ničevosti, nesposobnosti in zavisti, se na obzorju pripravlja na veliko nevihto.

Edvard Ofentavšek