Jim res verjamete? Najprej so vas prikrajšali za 200 vstopnic na košarkarskem finalu, zdaj vam bodo pokradli stotine milijonov s svojim zlatim tirom

Foto: referendumdrugitir.si

Več kot milijardo in pol evrov ter dva nova davka. Vse to za 27 kilometrov proge, ki jo sicer nujno potrebujemo, a vse ima svoje meje. Medtem pa naš politični vrh sedi na najboljših sedežih in v finalu evropskega prvenstva spremlja naše junake, čeprav bi oni v resnici, bolj kot njihovo, potrebovali podporo zvestih, zagnanih navijačev, ki so jim razočaranim pod nos pomolili vstopnico, ki je niso naročili.

Spomnimo še enkrat na nedeljsko dogajanje oz. na dogajanje že pred nedeljo. Naši odlični košarkarji so nas na krilih navijačev popeljali do evropskega zlata, v ozadju zgodovinskega uspeha pa se je dogajalo marsikaj, zaradi česar so se nekateri navijači domov vrnili z nekoliko grenkim priokusom. Zdaj nas čaka nova nedelja, ki lahko prav tako pusti nekoliko grenak priokus, če Slovenci ne bomo stopili skupaj, tako, kot so to storili naši navijači na finalu evropskega prvenstva.

(Foto: epa)

Zgodba slovenskih navijačev
Že pred zlato nedeljo so se prek spleta bliskovito razširili zapisi uporabnikov družbenega omrežja Facebook, ki so trdili, da si je naš politični vrh s premierjem Mirom Cerarjem na čelu prisvojil 200 kart slovenskih navijačev, ki so zaradi tega dobili slabše sedeže v dvorani. Vlada je to zanikala, v agenciji Kompas, kjer so bili odgovorni za zmešnjavo, pa so dejali le, da je prišlo do napake pri rezervaciji. A dejstvo je, da je več deset navijačev kupilo karto za finalni dvoboj med Slovenijo in Srbijo za drugi sektor, saj so želeli biti čim bližje našim fantom in jim tako izkazati podporo, ki si jo zaslužijo. Na prizorišču so nato dobili druge, slabše karte in nekaj denarja.

Če ne bi bilo nekaterih posameznikov in če ne bi bilo takšnega močnega ekipnega duha, kot ga premorejo naši slovenski navijači, potem vprašanje, če bi košarkarji dobili tako bučno podporo s tribun, kot so jo. Bobni in velika zastava bi namreč ostali kar na avtobusu, saj v tretjem in četrtem sektorju za takšne rekvizite ne bi bilo prostora. Niso se ozirali na nikogar, ampak so enostavno stopili skupaj in zasedli sedeže v drugem sektorju, nato pa navijali, navijali, navijali. Rezultat je znan in o njem bo Slovenija govorila še dolga leta.

Foto: STA

Zgodba slovenskih davkoplačevalcev
In zdaj je pred nami ta druga nedelja. Nedelja, kjer nas ti isti ljudje, ki so skakali na tribunah z našimi navijači, skušajo prepričati, da je prav, da za 27 kilometrov dolgo progo plačamo več kot milijardo in pol evrov, povrhu vsega pa še davkoplačevalce obremeni z dvema novima davkoma.

Ali sta dva odstotka celotnega slovenskega železniškega koridorja res vredna toliko? Kaj pa vsa ostala železniška infrastruktura? Morda se zdi težko glasovati proti nečemu, kar Slovenija tako nujno potrebuje, vendar ne smemo pozabiti, da gre predvsem za način gradnje in način financiranja drugega tira, ki sta tako sporna. “Prepričani smo, da je celotna investicija vodena nepravilno, cena projekta, določena z zakonom, pa previsoka in škodljiva za davkoplačevalce in davkoplačevalke,” so v času kampanje večkrat poudarili v največji opozicijski stranki SDS.

Problematično je tudi dejstvo, da je razlika med ocenami vrednosti projekta, kot jih predstavljajo predstavniki vladajoče koalicije in kot je naveden v vladnem zakonu, ogromna in gre v stomilijonske zneske. To pa je od predstavnikov vladajoče koalicije neresno in neodgovorno. Finančne konstrukcije oz. zaključene finančne konstrukcije projekt še danes nima.

Na problematičnost projekta drugega tira opozarjajo tudi v Zboru za republiko, ravno zaradi nejasne finančne konstrukcije in nedorečenosti projekta izgradnje drugega tira, pa ta projekt ni dobil podpore niti od nobene slovenske nadzorne institucije. Na nejasno finančno konstrukcijo projekta sta opozorila tako Fiskalni svet kot Računsko sodišče.

A. P.