Po torkovem zgodovinskem obisku slovenskega, poljskega in češkega premiera v Ukrajini, s katerim se je, med drugim, Slovenija uvrstila v prvokategornike evropske in tudi svetovne diplomacije, nova udarna novica gotovo prihaja iz Haaga; Meddržavno sodišče (ICJ) je v skladu z 41. členom statuta sodišča odredilo začasne ukrepe, ki zahtevajo takojšno zaustavitev vojaških operacij Rusije v Ukrajini in tudi operacij vseh drugih sil, ki so pod nadzorom ali vplivom Ruske federacije.
Meddržavno sodišče v Haagu (International Court of Justice) je izdalo začasni ukrep: Rusija mora takoj ustaviti vse vojaške operacije v Ukrajini. Sodišče je tako prepoznalo tako imenovano prima facie jurisdikcijo, torej svojo pristojnost, ki jo je Rusija zanikala, in vsebinsko v tej prvi fazi zavrnilo tudi druge pomisleke Rusije. Ukrepi so po besedah strokovnjaka na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnika sicer začasni in namenjeni preprečevanju nepopravljive škode, kamor vsekakor sodijo dnevne žrtve med civilnim prebivalstvom, in ne prejudicirajo končne rešitve. “Vendar imamo sedaj mednarodnopravno veljavno odredbo,” je izpostavil Pogačnik. Ali se bo odredba upoštevala, je seveda drugo vprašanje.
“Jaz upam, da se bo upoštevala. A države so suverene in včasih kakšna država česa tudi ne upošteva,” je komentiral dr. Ernest Petrič. Trenutno smo v položaju, ko ena država – to je Ruska federacija – krši temeljna načela sodobnega mednarodnega reda in prav iz tega razloga si nekdanji diplomat in profesor mednarodnega prava upa dvomiti, da bo Rusija upoštevala ta sklep sodišča. Tudi sama konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida določa, da se spori iz te konvencije rešujejo pred omenjenim sodiščem. Tako da je že nesprejemanje pristojnosti tega sodišča s strani Ruske federacije po besedah Petriča dvomljivo dejanje – Rusija se obravnave namreč ni udeležila.
Tako Ukrajina kot Ruska federacija sta pogodbenici Konvencije o genocidu
Celotno besedilo odredbe ICJ, ki navaja začasne ukrepe v zadevi, povezani z obtožbami o genocidu po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida je dostopno tukaj. Ukrajina je namreč 26. februarja 2022 ob 21.30 v sodnem tajništvu Sodišča vložila vlogo za sprožitev postopka proti Ruski federaciji v zvezi s sporom glede razlage, uporabe in izvajanja Konvencije o genocidu iz leta 1948. Na koncu svoje zahteve je Ukrajina prosila sodišče, naj izda začasne ukrepe in v skladu s 74. členom pozove Rusko federacijo, naj nemudoma prekine vse vojaške akcije. Sodišče je med drugim zapisalo, da se zaveda razsežnosti človeške tragedije, ki se odvija v Ukrajini, in močno spodbuja zaskrbljenost zaradi žrtev in človeškega trpljenja, ki so ga tam še vedno deležni. Sodišče je globoko zaskrbljeno zaradi uporabe sile s strani Ruske federacije v Ukrajini, ki odpira zelo resna vprašanja mednarodnega prava. Sodišče tudi obžaluje odločitev Ruske federacije, da ne sodeluje v postopku oziroma da ni sodelovala pri navedbi začasnih ukrepov. Sodišču bi koristilo, če bi poznalo stališča obeh strank, ne glede na to, kako so ta stališča izražena, a sodišče ob tem tudi opozarja, da odsotnost ene od zadevnih držav samo po sebi ne more predstavljati ovire za to, da se izda začasne ukrepe.
Gre za kršenje temeljnih aktov sodobnega mednarodnega reda
Da niso bile kršene le določbe Budimpeštanskega memoranduma, ampak tudi ostali temeljni akti, je že pred časom pojasnil profesor mednarodnega prava dr. Ernest Petrič, ki je bil prepričan, da je “Rusija z napadom kršila temeljne akte sodobnega mednarodnega reda in pa tudi določbe Ustanovne listine OZN”, ki temelji na ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvoju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic. “To je velik korak proč od sodobnega mednarodnega reda”, je poudaril Petrič. Preiskavo dogodkov v Ukrajini pa je v začetku marca pričelo še eno mednarodno sodišče, in sicer Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Preiskovalo se bo “vse pretekle in sedanje obtožbe o vojnih zločinih, zločinih proti človečnosti ali genocidu, zagrešenih na katerem koli območju Ukrajine, ki jih bo storil kdor koli”. ICC se sicer – za razliko od ICJ – ukvarja z morebitnim kršenjem mednarodnega prava posameznikov, kadar gre za zločine genocida, zločine zoper človečnost, kadar gre za vojne zločine in kadar gre za zločin agresije. A v tem trenutku je najbolj bistvenega pomena vprašanje, ali bo Rusija upoštevala začasni ukrep ICJ in prenehala z vojnimi akcijami na ozemlju Ukrajine – po Petričevih besedah so začasni ukrepi namenjeni prav temu – da se po hitrem postopku prepreči nastajanje še večje škode.
Pogačnik je še pojasnil, da je meddržavno sodišče vsekakor institucija največjega pravnega ugleda v svetovnem prerezu. Morda bo kdaj v njegovi sestavi sedel tudi slovenski sodnik, kar se še ni zgodilo. “Sam se spomnim časov pred tridesetimi leti, ko sem se udeleževal razprav Haaške akademije za mednarodno pravo. Kot zanimivost naj dodam, da sem verjetno eden redkih civilnih voznikov, ki so mu modre čelade Združenih narodov, ki varujejo sodišče, torej Palačo miru v Haagu, dovolile vsakodnevno parkiranje, če tako rečem, v samem srcu mednarodnega prava, kar je bila glede na precejšnjo razliko med mojim vozilom in limuzinami sodnikov predvsem posebna atrakcija za fotografe in turiste,” je Pogačnik navedel še zanimivost iz preteklosti in dodal, da so bili to posebni, morda veliki časi. Pravnik se še spominja, da je bil vodja sodišča takrat Eduardo Valencia Ospina. Ti časi se ponavljajo. V bližini Meddržavnega sodišča je tudi znameniti TMC Asser Instituut, takrat na čelu z legendarnim Alfredom Kellermanom, osebnim prijateljem in prijateljem Slovenije, institucija, kakršno bi morda nekoč lahko imeli tudi mi. “Haag ni le grožnja za kriminalce. Haag je predvsem prestolnica mednarodnega prava,” je še pojasnil Pogačnik.
Sara Bertoncelj