Sodnik Branko Masleša je ogorčen nad pozivom Sodnega sveta, naj pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu – kar je sicer vseeno storil. Portal 24ur.com danes poroča, da je vrhovni sodnik po dveh mesecih končno pokazal svojo diplomo s pečatom in pojasnil vse o svoji izobrazbi. “Žalosti me, da je Sodni svet podlegel podtikanjem v nekaterih medijih, ki skoraj dva meseca neresnično predstavljajo okoliščine, ki zadevajo mojo izobrazbo,” je dejal Masleša, ki se mu očitno zdi dokazovanje kvalifikacij za delo, ki ga opravlja, povsem odveč in nepotrebno. “Težko se boriš proti takim lažem, ki se kar stopnjujejo. Domišljija avtorjev teh člankov nima meja,” je bil tudi ogorčen Masleša – a dejstvo je, da je sam zavlačeval ter zavračal zahteve novinarjev, naj pokaže (originalne) dokumente in dokazila. Določenih dokazil ni pokazal niti sedaj. Nerazrešeno pa ostaja še eno ključno vprašanje, in sicer, ali je pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji sploh velja.
Portal 24ur.com je danes poročal, da je vrhovni sodnik Branko Masleša po dveh mesecih in po pozivu Sodnega sveta končno pokazal svojo diplomo s pečatom in pojasnil “vse” o svoji izobrazbi. Zakaj je čakal dva meseca na ta korak, ni jasno, je pa sedaj za vse skupaj okrivil kar Sodni svet – češ da mu v dveh mesecih niso niti enkrat rekli, naj pokaže dokumente o izobrazbi. Na to, da bi jih lahko pokazal sam od sebe, očitno ni pomislil. “Razočaran sem, ker me Sodni svet dva meseca ni nič vprašal glede moje izobrazbe, nobenih pojasnil niso zahtevali od mene, niti listin, zdaj pa so zavzeli stališče, da četudi niso pristojni za presojo verodostojnosti in pristnosti listin o moji izobrazbi, me vseeno pozivajo, naj pojasnim nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, saj da sicer prihaja do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti. Ogorčen sem. Javnosti sem posredoval kopije diplome in potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu, pa ni bilo nič drugače, pogrom nad mano se je nadaljeval. In lahko rečem, da so člani Sodnega sveta tisti, ki so sami prispevali h krnitvi mojega sodniškega ugleda in sodstva v celoti,” je dejal Masleša.
Nekatera vprašanja sicer še vedno niso dokončno razjasnjena. Znano je, da so se Masleševi življenjepisi na spletu, tudi na strani Vrhovnega sodišča, v decembru začeli čudežno spreminjati. Če bi bile vse stvari glede njegovih kvalifikacij za opravljanje dela sodnika neoporečne, se po vsej verjetnosti tovrstni popravki – oziroma kot bi temu rekli v stranki SD lektoriranje – ne bi dogajali. Masleša bi pokazal papirje, enako kot je storil poslanec Branko Simonović, in zadeva bi bila (verjetno) končana. Vrhovni sodnik se je raje odločil za drugo pot in je prek Twitterja Vrhovnega sodišča zagrozil novinarjem, da jih bo tožil in na sodišču seveda tudi zmagal. Skratka, v preteklosti smo na spletu našli podatke, da je Masleša takoj po opravljeni diplomi odšel na služenje vojaškega roka, prav tako pa je bil na spletu podatek, da je opravljal delo namestnika javnega tožilca v Sarajevu štiri leta. Prav zaradi teh trditev smo se ves čas spraševali, kako je Masleša v istem letu služil vojaški rok, hkrati pa še opravljal pravosodni izpit. Masleša je danes za 24ur povedal drugačno zgodbo in zatrdil, da je pripravništvo opravljal od aprila do avgusta 1975, nato pa še kot redno zaposlen pripravnik do julija 1976. V vojsko naj bi odšel šele konec julija 1976 – če to drži, je delal kot namestnik javnega tožilca zgolj tri leta in ne štiri. Leta 1980 je namreč odšel v Koper.
Masleša dokazila skrbno čuva, pokazal jih žal ni
“Iz dokazil, ki jih skrbno čuvam, je razvidno, da sem na Okrožnem javnem tožilstvu v Sarajevu opravljal pripravništvo kot pripravnik volonter, zaposlen s polnim delovnim časom, od aprila do avgusta 1975, nato pa kot redno zaposlen pripravnik do julija 1976. Republiški sekretariat za pravosodje in organizacijo uprave mi je maja istega leta odobril pristop k pravosodnemu izpitu. Junija sem opravil pisni nalogi s področja kazenskega in civilnega prava, nato še ustni del pred komisijo za opravljanje pravosodnega izpita. Potrdilo o opravljenem izpitu sem dobil 25. 6. 1976. Tako ne držijo niti trditve, da mi je bilo v pripravništvo priznano za obdobje, ko sem služil vojaški rok, saj sem bil v vojski od konca julija 1976 do prvega julija prihodnje leto,” je povedal Masleša, ki teh skrbno čuvanih dokazil sicer ni pokazal.
Inšpektorji naj bi pregledovali tudi indeks – ki ga Masleša medijem prav tako ni pokazal
Vrhovni sodnik je tudi povedal, da so šle stvari tako daleč, da se je z njegovo izobrazbo ukvarjala celo sarajevska kantonalna inšpekcija. Ta naj bi po njegovih besedah ugotovila, da je nesporno, da je pridobil diplomo na sarajevski fakulteti in strokovni naziv diplomirani pravnik v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. “Inšpektor je z vpogledom v original mojega indeksa ugotovil, da so v njem vpisani vsi opravljeni izpiti, skupno 28, in podpisani od tedaj odgovornih profesorjev. Inšpektorju so bile predložene tudi vse originalne prijave o opravljenih izpitih, pa tudi originalni vpisni, prijavni in semestralni listi. Z vpogledom v knjigo diplomiranih študentov Pravne fakultete v Sarajevu, začenši s številko 1901, pa vse tja do 3435, je pristojni inšpektor ugotovil, da sem pod redno številko 3227 vpisan kot diplomirani pravnik in sem prevzel izvirnik diplome,” je pojasnil Masleša. Tudi v tem primeru mu bomo pač morali verjeti na besedo – indeksa s podpisi profesorjev Masleša ni pokazal, prav tako ni pokazal kakršnega koli potrdila teh inšpektorjev.
Nerazrešeno pa ostaja še eno ključno vprašanje – ali pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji sploh velja
Kot smo o tem že večkrat pisali, je namreč ministrstvo v letu 2019 zapisalo, da v slovenskih predpisih ni pravne podlage za to, da bi se v Republiki Sloveniji priznaval pravniški državni izpit, opravljen v drugi državi. Naknadno nam je ministrstvo odgovorilo, da je bilo do uveljavitve Zakona o pravniškem državnem izpitu v tretjem odstavku 105. člena Zakona o sodniški službi določeno, da se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom. Vendar pa je pomen določbe tretjega odstavka 105. člena ZSS, ki pravi: “Kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom,” stvar razlage. To razlago je namreč dalo tudi Vrhovno sodišče v tistem sklepu, s katerim je odločilo, da pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji ne velja. Razlaga, kot jo je dalo VS RS v že omenjenem sklepu, govori za to, da je bil za izvolitev v sodniško funkcijo pogoj opravljen pravosodni izpit nekdanje Socialistične Republike Slovenije. Treba je bilo torej preveriti še nekdanje predpise o sodiščih, ki so veljali v času, ko je bil leta 1980 Masleša izvoljen za sodnika.
Kot lahko razumemo ta zakon in kot ga očitno razume in (vsaj posredno) razloži VS RS (sklep št. I Up 116/2020: “Ker je šlo za republiške predpise, je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.”). Masleša po tej logiki že ob imenovanju leta 1980 ni izpolnjeval pogojev za sodnika v SRS – tudi če bi bilo njegovo “uvjerenje” veljavno in nesporno, si z njim v Sloveniji ne bi mogel pomagati. In če je bilo nezakonito njegovo izvirno imenovanje, so nezakonita tudi vsa ostala iz njega izvirajoča imenovanja – v trajni mandat leta 1994 in potem naprej.
Poleg tega smo se že pred časom tudi spraševali, iz katerega člena bi lahko razbrali, da je s PDI, na podlagi 34. člena ZPDI, izenačen le pravosodni izpit, opravljen skladno s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa skladno s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. A so nas pravniki opozorili, da bi vprašanje moralo biti ravno obratno – in sicer, kateri člen določa, da je s PDI izenačen tudi katerikoli pravosodni izpit, ki je bil opravljan skladno s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. Pravosodje je bilo v republiški pristojnosti in zato bi moral republiški predpis posebej določiti, da so s pravosodnim izpitom po določenem republiškem zakonu izenačeni tudi pravosodni izpiti, ki so bili opravljeni po predpisih drugih republik in v drugih republikah. Ob tem ne gre spregledati še dejstva, da v hrvaški zakonodaji najdemo člen, ki navede prav to Ý da so pravosodni izpiti, ki so bili opravljeni pred letom 1991 v nekdanji SFRJ, izenačeni s hrvaškimi pravosodnimi izpiti. Še enkrat, v naši zakonodaji česa podobnega ne najdemo – kar pomeni, da pravosodni izpiti iz drugih republik očitno pač niso bili izenačeni s pravosodnim izpitom po slovenski zakonodaji.
Enako se lahko razbere tudi iz sklepa I Up116/2020, kjer je pojasnjeno, zakaj je bilo treba za opravljanje sodniške funkcije ali opravljanje odvetništva opraviti izpit po republiških predpisih in zakaj izpiti opravljeni v drugih republikah nekdanje SFRJ ne pomenijo izpolnjevanja pogojev za imenovanje za sodniško funkcijo ali za opravljanje odvetništva – treba je (bilo) poznati ustroj delovanja republiških pravosodnih organov v federaciji – poleg tega pa so bile v pravnih sistemih precejšnje razlike. Iz vseh naštetih razlogov je precej logično, dodatno pa prepriča tudi sklep Up 116/2020, da ZPDI ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. Zato lahko skoraj zagotovo sklenemo, da “uvjerenje” ni zadostovalo za imenovanje na sodniško funkcijo.
“Področje pravosodja je bilo v republiški pristojnosti. In zato je še kako pomembno, da v Zakonu o pravosodnem izpitu iz leta 1972 ni določbe, ki bi s pravosodnim izpitom po tem zakonu, se pravi po slovenskem zakonu (ki je bil pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo) izenačevala tudi pravosodne izpite, opravljene po zakonih drugih socialističnih republik nekdanje SFRJ – je pa s pravosodnim izpitom izenačila nekatere druge izpite, med njimi tudi izpit, ki so ga opravili častniki JLA, ki so delali v pravni službi te organizacije,” je pred nedavnim ponovno pojasnil vrhovni sodnik Jan Zobec. Za izvolitev v sodniško funkcijo je bilo treba poznati pravno ureditev, njen ustroj in praktično delovanje v tisti republiki, kjer sodnik opravlja sodno funkcijo. Stališče, da pravosodni izpit, opravljen po njenih predpisih v drugi republiki razpadle SFRJ, ni izenačen s pravosodnim predpisom, ki je bil opravljen v RS, je Vrhovno sodišče navedlo v kar šestih sodbah. Po prepričanju Zobca ima stališče vrhovnega sodišča oporo v besedni razlagi, je v skladu z namenom zakonodajalca in v skladu s takratno ustavno ureditvijo/razdelitvijo pristojnosti med federacijo in republikami. Dodatno Zakon o sodniški službi (ZSS), ko v prehodnih določbah s pogojem iz 4. točke 8. člena izenači diplome pravnih fakultet iz drugih republik, ki so bile pridobljene do 25. junija 1991, tega ne naredi za pravosodne izpite. “Logično, saj ni kaj izenačevati – pravosodni izpiti po predpisih drugih republik že po dotedanjih slovenskih predpisih niso bili izenačeni s pravosodnim izpitom po slovenski zakonodaji,” je dodal vrhovni sodnik.
Bi 50 let stara diploma morala izgledati drugače?
Medtem ko so nekateri zadovoljni, da je Masleša končno pokazal diplomo s pečatom, pa se mnogi še naprej sprašujejo, ali je pokazana listina verodostojna. Del javnosti tako meni, da je diploma videti preveč nova – konec koncev je dokument star skoraj petdeset let. Prav tako nekatere bega, da sta za podpisa uporabljeni dve različni pisali, črnilo pa ni prav nič zbledelo. Bi dokument morda morali pregledati še forenziki? No, na vprašanje glede opravljene diplome smo prejeli odgovor sarajevske kantonalne inšpekcije, ki je pregledovala Maslešin indeks. Potrdili so, da je v indeksu zapisanih 28 izpitov, ki jih je opravili in zaključili, da je 31. marca 1957 na tamkajšnji fakulteti opravil diplomo.
Portal 24ur je Maslešo še vprašal, ali se bo odločil za napovedane tožbe zaradi vprašanj oziroma objav novinarjev, da nima ustrezne izobrazbe, diplome in pravosodnega izpita. Sodnik je odgovoril, da se bo s to mislijo ukvarjal, ko se bo upokojil, torej jeseni, in da do takrat ne bo vlagal tožb. Masleša bo 70 let dopolnil letos konec februarja, zakaj se bo potemtakem upokojil šele jeseni, pa je tudi vprašanje zase.
Sara Bertoncelj