fbpx

Kako daleč bo šlo državno tožilstvo s prikrivanjem Šketovih dejanj?

(foto: printscreen)

Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je v Rusijo potoval povsem na lastno pest in brez obvestila slovenskim organom, je z vodjo ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom v Moskvi podpisal program sodelovanja. Ob prošnji državnega tožilstva, naj vsebino posredujejo javnosti, saj se dogovori med tožilstvi različnih držav ne smejo prikriti javnosti, so se posredovanju izognili, češ, da zunanje ministrstvo ni soglašalo s posredovanjem sporazuma, kar zunanje ministrstvo zanika.

Vsebina dogovora med Dragom Šketo in ruskim generalnim tožilcem Igorjem Krasnovim, ki je na seznamu sankcij EU zaradi kršenja človekovih pravic, zato ostaja neznanka. Po posredovani prošnji za  razkritje vsebine dokumenta je vrhovno državno tožilstvo odgovorilo, da tega ne morejo storiti brez odobritve pristojnih državnih institucij. Vsebina naj bi se sicer nanašala na preprečevanje kibernetskega kriminala, vendar je sporno in vredno pozornosti vsako podpisovanje dogovorov o preganjanju kriminala z osebo, ki je na spisku hudih kršiteljev človekovih pravic sveta EU, ki jim je treba zamrzniti sredstva in onemogočiti poslovanje, sploh ob zaostrovanjih med Rusijo in Ukrajino.

Državno tožilstvo se z lažmi izogiba razkritju dokumenta

“Trditev (državnega tožilstva), da zunanje ministrstvo ni soglašalo s posredovanjem sporazuma, je neresnična,” je zunanje ministrstvo zanikalo. Oni namreč niso tisti, ki zadržujejo razkritje vsebine, kot to trdi vrhovno tožilstvo.

Služba za strateške komunikacije je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve RS trditev vrhovnega tožilstva zanikala, češ, da je ta trditev neresnična in da ministrstvo ni nikoli izrazilo zadržkov za objavo omenjenega dokumenta, vrhovno tožilstvo pa še vedno ni posredovalo dokumenta ali pojasnilo razlogov, zakaj posredovanje zavračajo. Dejstvo, da ministrstvo za zunanje zadeve “ni soglašalo” s posredovanjem dokumenta javnosti, ne odtehta prikrivanja tako pomembnih dokumentov javnosti.

Tanja Brkić