“V preteklosti je bil odločno prešibak spopad delavcev v visokem šolstvu s pojavi liberalizma, tehnokratizma ter idejnega pluralizma v pedagoških in širše družbenih odnosih,” je pred 45. leti zapisala s strani CK ZKS enajsterica posvečenih, med njimi tudi Ljubo Bavcon.
Pred 45. leti je prišlo do enega najbolj sramotnih dejanj v zgodovini visokega šolstva, posledice so vidne in jih čutimo še danes. Časopis Komunist je 6. aprila 1973 objavil Teze o idejnopolitičnih vprašanjih razvoja visokega šolstva v samoupravni socialistični družbi, kjer je bilo med drugim zapisano, da mora biti pri kadrovanju profesorjev upoštevana njihova “napredna družbena angažiranost v stroki oziroma socialistična idejno politična aktivnost”.
Teze, ki so jih kasneje sprejeli, pomenijo hudo kršitev človekovih pravic in mednarodne konvencije o prepovedi diskriminacije, ki jo je nekdanja Jugoslavija podpisala 27. oktobra 1960. Enajsterica je zapisala, da je temeljna teoretična misel visokega šolstva marksizem, ki še vedno nima ustrezne veljave, tudi zato, ker je bil v preteklosti “odločno prešibak spopad delavcev v visokem šolstvu s pojavi liberalizma, tehnokratizma ter idejnega pluralizma v pedagoških in širše družbenih odnosih”.
Podpisani so menili, da je bilo zaradi moralnopolitične onesnaženosti iz fakultet izločeno premalo ljudi: “Ugotavljamo, da je bilo do zdaj izjemno majhno število delavcev izločeno zaradi znanstvene in pedagoške nesposobnosti ali pa protisocialistične usmerjenosti. Predlagamo, da bi poleg rednega reelekcijskega postopka bilo ob določenih pogojih mogoče neustrezne delavce tudi odpoklicati.”
Pisci zato sodijo, da ne “morejo učiti tisti posamezniki, ki so nosilci sistematičnega protiustavnega in samoupravnemu socializmu sovražnega delovanja”. Po njihove je treba še posebej paziti na predstojnike, ki morajo biti “najbolj moralno-politično ustrezni delavci”.
Kdo vse se je podpisal pod teze, lahko preberete TUKAJ.
J.B.