Čeprav otroci predstavljajo naše največje bogastvo, država kar deset let ni namenila niti evra za sofinanciranje investicij v vrtce in šole. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je v okviru 24. redne seje Državnega zbora pojasnila, da so na razpis prejeli kar 160 prijav. “To kaže, kako velike potrebe so na tem področju,” je bila jasna.
Na razpisu zagotovljena sredstva bo ministrstvo namenilo 13 projektom v vrtce in 27 projektom v osnovno šolstvo, od katerih sta 2 projekta za šolstvo narodnosti.
Skupna vrednost izbranih projektov za sofinanciranje investicij v vrtcih je 13.076.243,99 evrov, za sofinanciranje investicij v osnovnem šolstvu 27.212.997,21 evrov in za sofinanciranje investicij v šolstvo narodnosti 1.984.140,93 evrov. Do sofinanciranja so upravičeni tisti projekti občin, ki so v skladu z merili razpisa pridobili največje število točk.
Sredstva bodo omogočena tudi tistim, ki so izpolnjevali vse pogoje na razpisu
Zavedajoč se stanja na terenu, bo vlada RS po besedah ministrice Simone Kustec do konca poletja podaljšala in omogočila vsem ostalim neizbranim projektom, ki so na razpisu za sofinanciranje investicij v vrtce in OŠ izpolnjevali vse pogoje, da prejmejo sredstva za sofinanciranje.
Konec prejšnjega meseca je ministrica na zasedanju Sveta ministrov EU v Bruslju v luči predsedovanja Svetu EU, ki smo ga prevzeli 1. julija, poudarila, da bo lahko samo zdrava in na znanju temelječa družba uspešna v prihodnosti. “Zato bomo naš program predsedovanja usmerili v okrepitev izobraževalnega sistema.” Kot glavna vsebinska področja na področju izobraževanja je opredelila: opredelitev nove vizije znanja, izobraževanja in raziskav, umestitev digitalne preobrazbe, vključno z umetno inteligenco, spodbuditev vključujočega upravljanja Evropskega izobraževalnega in raziskovalnega prostora in pospešitev zelenega prehoda.
V uradni predstavitvi pred evropskimi kolegi izpostavila tudi koncept Vseživljenjskega učenja, ki ga bomo naslovili s prenovo Evropske agende za izobraževanje odraslih. “Prava kombinacija znanja, kompetenc in spretnosti je ključ do uspeha posameznika. Razumeti in živeti koncept vseživljenjskega učenja pa predpogoj za družbo prihodnosti,” je povedala ministrica in izpostavila pomen digitalnega prehoda in umetne inteligence: “Na ministrski konferenci, ki bo 9. in 10. novembra v Sloveniji, bomo v ospredje postavili novo vlogo šolskega prostora, umestitev digitalizacije, umetne inteligence ter kombinirano učenje.” Slednje se navezuje tudi na zeleni prehod in opredelitev poučevanja izven učilnice, kjer ima Slovenija številne dobre prakse. Predstavila je tudi tudi načrte za preoblikovanje visokega šolstva v EU: “Spodbujali bomo sinergično sodelovanje in povezovanje visokega šolstva in raziskav. Podali bomo skupen prispevek k nastajanju nove vizije znanja.” Prioritete na področju raziskav bo ministrica predstavila naslednji teden na Svetu ministrov EU, pristojnem za raziskave.
Nina Žoher