Fiskalni svet RS je izdal oceno javnofinančnih in makroekonomskih posledic koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2018-2022, v kateri so opozorili na nevzdržnost zapisanega glede na zmožnost slovenskih javnih financ oziroma glede na sprejeto fiskalno pravilo in stopnjo zadolženosti države.
“Vsebinska in terminska nedorečenost ukrepov omejuje uporabnost koalicijske pogodbe, saj javnost ne more celovito oceniti učinkov predvidenih ukrepov in dokument posledično ne more služiti kot usmerjevalec pričakovanj ekonomskih subjektov,” je zapisal Fiskalni svet RS v oceni posledic, ki jih bo imela koalicijska pogodba šestih levih strank za Slovenijo.
“Zaradi nedorečenosti je otežena tudi izdelava natančnejših ocen javnofinančnih in makroekonomskih posledic ter ukrepov,” so povedali in dodali, da bodo “dejanske usmeritve javnofinančne politike nakazane v jesenskih proračunskih dokumentih.” S sprejetjem proračuna bodo šele zares vedeli, kako huda je situacija. v kateri se je Slovenija znašla zaradi vlade šesterčka premierja Marjana Šarca.
Pesimistične ugotovitve fiskalnega sveta
Fiskalni svet je ugotovil, da bi “dosledno izvajanje predvidenih ukrepov lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ, kar bi vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ.” Z drugimi besedami, napovedi višanja davkov zmanjšujejo kupno moč Slovencev in dušijo slovensko gospodarstvo, kar bo z višanjem socialnih beneficij vodilo do večanja javnega dolga, ki trenutno znaša preko 35,5 milijarde evrov.
“Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država /…/ ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva.” Tako imamo novo vlado Marjana Šarca, za katero vsi lahko samo molimo, da ne bo dosledno izpolnjevala vsega, kar so zapisal v koalicijsko pogodbo. Koalicijska pogodba je taka katastrofa za slovenske davkoplačevalce, da smo se znašli v paradoksalni situaciji, kjer vsi upamo, da se bo namesto reform nadaljevalo katastrofalno brezvladje.
Fiskalni svet je še opozoril, da bi bilo za izvajanje predvidenih koalicijskih ukrepov potrebno “skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati druge izdatke”. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno povečati prihodke z drugimi ukrepi, ki bi “le na kratek rok dodatno spodbudili gospodarsko rast” na račun fiskalnega položaja in drugih makroekonomskih ravnotežij.
Konkretno v številkah
Ravno tako so zapisali, da koalicijska pogodba “ne naslavlja v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite”. Tveganja na teh področjih se s koalicijsko pogodbo še dodatno večajo.
A to še vedno ne bi zadostovalo za pokritje novonastalih stroškov, saj bi v državno blagajno prineslo zgolj 1,7 milijarde evrov. Po ocenah fiskalnega sveta je to občutno premalo, saj bi primanjkljaj še vedno znašal med 1,7 in 3 milijarde evrov ali do 5,3 odstotka BDP. To pomeni, da se bo Slovenija prisiljena še dodatno zadolževati, račun pa bomo spet na dolgi rok plačali slovenski davkoplačevalci.
Ivan Šokić