Vrhovni sodnik Branko Masleša nima težav samo z dokazovanjem pristnosti svoje diplome, temveč tudi z dogodki iz preteklosti. Na dan ponovno prihajajo očitki o njegovem doživljanju streljanja na prebežnike, prav tako se je podpisal pod protiustavno obsodbo obtoženim v političnem procesu Patria.
V knjigi Legendarni slovenski obveščevalci Marijana F. Kranjca, ki je izšla leta 2011, je med drugim najti tudi zapise o streljanju na meji v obdobju komunizma in o vojaški kontraobveščevalni službi – KOS-u, kjer je med prejemniki plakete, med zaslužnimi, naveden tudi vrhovni sodnik Branko Masleša.
Primer vsekakor pomeni črno piko za Maslešo, ki je imel v času, ko je sodil še kot partijski sodnik, v sebi neko fascinacijo s smrtjo. Kakor smo že poročali, je bil Masleša okruten sodnik že med službovanjem na kazenskem sodišču v Kopru med komunističnim režimom. Izrekel je tudi zadnjo smrtno obsodbo, s katero se je vpisal v zgodovino in si zagotovil prepoznavnost tudi izven Slovenije, saj je na smrt obsodil neprištevnega.
Kakor je za Nova24TV pojasnil komentator, “je ta bil pozneje ugotovljen celo za neprištevnega, gre za zadevo Morgan. Obsojenec je bil kasneje napoten na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Idrijo, kjer je tudi umrl naravne smrti. Masleša je smrtno kazen izrekel na prvi stopnji, na pritožbeni stopnji pa je bila kazen spremenjena v zaporno.” Smrtno kazen se je sicer izvajalo s streljanjem.
Masleša navdušen nad strelom v glavo, ki je ubil prebežnika
Še hujši je po svoje incident, ki naj bi se zgodil leta 1984, ko je po trditvah vrhovnega sodnika Rudija Štravsa ustrelitev romunskega prebežnika, ki je bežal čez železno zaveso na Zahod, Masleša opisoval z navdušenjem. Štravs je leta 2010 potrdil trditve takratnega ustavnega sodnika Jana Zobca, da je Masleša z navdušenjem opisoval ustrelitev na meji. Štravs je bil v začetku osemdesetih let 20. stoletja sodnik na civilnem oddelku takratnega Temeljnega sodišča v Kopru. Tam je služboval skupaj z Zobcem, Masleša pa je bil kazenski sodnik.
Kakor so poročali na RTV Slovenija, se je Štravs spominjal, “kako je poletnega dne leta 1982 ali 1983 Masleša prišel z ogleda ubežnika čez jugoslovansko-italijansko mejo in povedal, kako je neki vojak nekoga ustrelil z zelo natančnim strelom v čelo.” Šele kasneje mu je Zobec, ki ga je Štravs opisal kot človeka, ki “ima raje resnico kot prijatelja,” povedal, da je bil na meji ustreljen Romun, ki je skušal pobegniti iz komunističnega pekla. Pomenljivo pa je, da se je Štravs že pred imenovanjem Masleše na čelo vrhovnega sodišča zavedal, da ga lahko v kratkem doleti Masleševo maščevanje. “Če bo Masleša imenovan za vodjo najvišjega sodišča v državi, se zaveda težav. Tudi morebitnega maščevanja,” je v prispevku za RTV Slovenija poročala zloglasna Eugenija Carl.
Peter Truden