Po vpitju na protestih v Ljubljani “Janšo je treba ubit” in “Ubi Janšo”, ki so ga poročevalci in uredniki največjih medijev prikrili javnosti, je bil Janez Janša izvoljen za šefa vlade. Oblast pa bo prevzel, ko mu parlament potrdi ministre, ki jih je predlagal v petek. Ker je uradno tretjič premier, ga že varuje policije, če bi slučajno kdo glasno in dolgo ponavljajoče se pozive k umoru in smrti, ki jih veliki mediji niso jasno obsodili, vzel resno.
Za prikrivanje medijev je dober razlog: v politiki in medijih je veliko takih, ki so jim pozivi Ludvika Tomšiča k umoru Janše blizu in sovraštvo že desetletja širijo z lažnivimi propagandnimi zgodbami o SDS in Janši, denimo o denarju od orožja, od Patrie, iz Budimpešte …
Tonin bo boljši od Erjavca
Priča smo pač brezobzirnemu boju za oblast, v katerem se mediji in novinarji sredstvo in ni je meje nizkotnosti, ki je ne bi bili sposobni prebiti. Je pa v medijih tudi precej zmede. V tisku težave povzroča, ker so odpuščanja, ki so jih nekoč podtikali prvi vladi Janeza Janše, pozneje doletela številne novinarje, odpuščajo pa jih zdaj čisto zares levičarji in to podpisnike peticije 571.
Nad Janševo ekipo ministrov so se v medijih medtem tudi že spravili, da je slaba. Bile so tudi že veliko hujše ocene. Res je le, da nobena vlada ni idealna. A radikalne kritike so propaganda. V primerjavi s prejšnjo ministrsko ekipo je Janševa krepko boljša. Predvsem pa ima pokritje na volitvah. Ljudje so stranke, ki nam bodo zavladale, večinsko izvolili na volitvah poslancev. Strank prejšnje vlade pa niso. Zato se je prejšnje vlada sama imenovala manjšinska. In je bila goljufija, ki so jo vzdrževali tudi veliki mediji.
To zdaj pač ne bo vlada poražencev. Zunanji in obrambni minister Anže Logar (SDS) in Matej Tonin (NSi) ne bosta na volitvah propadla politika, kot sta bila Miro Cerar (SMC) in Karl Erjavec (DeSUS). Državi ne bosta delala sramote z begom in potem tihim vračanjem naših vojakov iz Iraka. Oba sta tudi vsaj za generacijo, če ne celo dve, mlajša od prejšnjih ministrov.
Tudi za Aleša Hojsa (SDS) je jasno, da bo notranje ministrstvo vodil bolje kot ga je precej medli Boštjan Poklukar (LMŠ), za katerega je bila prejšnja ministrica Vesna Györkös Žnidar (SMC) nedosegljivi vzor odločnosti. Vpitje iz velikih medijev, kako je Hojs sporen, ker je zadnje čase vodil Novo24TV, ki jo POPTV označujejo kar za hišno televizijo SDS, ki jo preiskuje policija, pa je nazoren primer, kako se mediji spremenijo v propagandiste, ki diskreditirajo konkurenčne televizije in delajo za tiste, ki izgubljajo oblast in so jim pred tem že posodili nosilko liste na evropskih volitvah, pred tem menda nepristransko novinarko Ireno Jovevo.
Dobi Hojs tajno policijo?
To s preiskavo policije ni zapleteno. Če so v zadnjih letih policisti kaj odkrili, je skrajni čas, da ta svoja odkritja in početje razkrijejo skupnosti. In da se to, če je res kaj, razčisti na sodišču. Ni namreč res, da je policija tajna služba, ki ji ni treba nič pojasnjevati svojega dela. Tudi tajno društvo ni. Če pa jih je slučajno zaneslo v smer tajne politične policije, ki za POPTV zbira podatke za diskreditacijo SDS in Janše, takšnim zlorabam smo bili v preteklosti, denimo v aferi Patria, že pogosto priča, pa je Hojs lahko precej zdravilen.
Bolj pestri so kandidati, ki so jih ponudili manjši koalicijski partnerji. SMC je predlagala kar dve nekdanji vodji poslanske skupine. Simona Kustec Lipicer je bila precej zmerna in človeška poslanka in pričakovati je, da bo ministrstvo vodila bolje kot Jernej Pikalo (SD), ki mu je spodletelo na celi črti, ker se je zaradi strankarske pripadnosti zavzemal za kršenje ustave z diskriminacijo pri financiranju izobraževanja otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in s tem kršenje temeljnih človekovih pravic. Nespoštovanje sodbe ustavnega sodišča je bilo tudi rušenje pravne države.
Nekaj manj verjetno se zdi, da bi bila lahko Lilijana Kozlovič (SMC) veliko boljša pravosodna ministrica od Andreje Katič (SD). Kozlovičeva je v prejšnjem mandatu iz namestnice vodja poslanske skupine napredovala v generalno sekretarko vlade Mira Cerarja, veljala pa je za nekoliko trmasto političarko, ki jo je bilo težko premakniti.
A takšno je tudi naše pravosodje. Tvegana je tudi izbira ministra za zdravje Tomaža Gantarja (DeSUS), ki je na tem položaju že bil, a je odstopil. Tvegana, ker zdravstvo velja za pravo minsko polje in največji preizkus. Tam bo še posebej težko zaradi širjenja okužbe s koronavirusom, ki je tudi posledica slabih odzivov vlade Marjana Šarca, ki je ob začetku težav odstopila in precej izgubljenega ravnanja vrha Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zdravniki, ki so prišli iz Italije, so hodili v službe, ko se je pokazalo, da so okuženi, pa je državi preostalo le, da upa, da niso okužili stotin bolnikov in sodelavcev. Pokazalo se bo v nekaj tednih.
Težave je zanesljivo le povečal nesrečni odstop Šarca konec januarja. Od ljudi na vrhu ministrstev je pač težko pričakovati, da bodo našli najboljše rešitve, če jih je premier z odstopom vse ravno odpustil in so si vmes iskali nove službe. A tako je pač bilo. Vse je šlo precej narobe in samo upamo lahko, da zdaj čimprej dobimo novo vlado in da bo ta bolje opravila delo. In da zaradi hitrega širjenja virusa ne bo veliko mrtvih. Pa tudi, da se bo večina medijev vrnila v normalnost, h kateri sodi, da ne spregledaš pozivov k umoru politika, ki ravno prevzema oblast, pa čeprav to na protestih pozivajo tvoji in da znaš ostro obsoditi pozive k smrti četrtine prebivalstva, ker glasuje za SDS in Janšo in so pač janšisti. Tišina politikov z leve in velike večine medijev ob teh fašističnih pozivih k umoru Janše, pa bo še dolgo odmevala.
Vsakič, ko bodo omenili, da je sovražni govor problem, bo sramota večja.