Ministrstvo za okolje in prostor je prepričano, da so bili podpisniki referenduma zavedeni s strani predlagateljev, pri čemer so svoj cilj oglaševali pod sloganom “za čisto pitno vodo”. Pravilno je, da vsak, ki se bo udeležil referenduma, točno ve, ali bo glasoval za pitno vodo ali ne. Z novelo zakona je ravno ministrstvo tisto, ki želi pitno vodo še bolj zaščititi, saj bodo omejili spreminjanje priobalnih zemljišč in onemogočili umazane gradnje. Odločanje o gradnji bo prepuščeno stroki. Gradnja objektov ob vodi bo dovoljena le še v primeru, da gre za preproste objekte oziroma bodo ti namenjeni za javno dobro. Poleg vsega naštetega pa bo skozi zakon zagotovljenih več sredstev za urejanje vodotokov, kar bo v prihodnosti omejilo poplavljanje rek.
11. julija 2021 bo referendum, ki so ga organizirali pobudniki pod sloganom za čisto pitno vodo. Tisti, ki so zakon prebrali, so prepričani, da je šlo v tem primeru za prepričevanje podpisnikov z napačnimi trditvami, pri čemer so menili, da številni niti ne vedo, kaj je v zakonu dejansko zapisano. V tem primeru se je odzvalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, kjer obžalujejo, da so bili podpisniki “žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma”.
Novela zakona o vodah prinaša nekaj novosti, s katerimi se bo končno nekaj zares naredilo za ohranjanje čiste pitne vode. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, si želijo pitno vodo še bolj zaščititi. Z novelo zakona se bo iz obstoječega zakona črtal 6. odstavek 14. člena zakona o vodah, ki je določal, da lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče v določenih primerih. To pomeni, da Vlada RS ne bo mogla več ožiti priobalnih zemljišč za raznorazne potrebe, temveč se bodo odločitve o tem, ali se bo lahko posegalo v priobalno zemljišče, sprejemale v skladu s spremenjenim 37. členom zakona, in to na strokovni (strokovnjak na Direkciji Republike Slovenije za vode – DRSV) namesto na politični ravni (Vlada RS).
Poseganje v priobalno zemljišče je v obstoječem zakonu dovoljeno, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Možnosti za poseg v priobalno zemljišče se je tako lahko interpretiralo in tudi izkoriščalo, zato ministrstvo pri tem še posebej opozarja na nujnost, da o tem odloča stroka in ne več politika.
Pobudnikom referenduma vile ob obali niso bile sporne, sporni pa so jim preprosti objekti in objekti za javno dobro
V 37. člen zakona bo dodana možnost gradnje preprostih objektov, ki bodo v skladu s predpisi, prav tako pa bo mogoča gradnja objektov, ki bodo namenjeni za javno dobro, denimo čolnarne. Kritiki v tem primeru ne obsojajo prejšnje ureditve, ko se je lahko posegalo v priobalna območja na podlagi političnih odločitev (denimo gradnja vil), nasprotujejo pa gradnji preprostih objektov in objektov, ki bi bili namenjeni za javno dobro.
V preteklosti so se gradili tudi številni umazani industrijski projekti ob obalah številnih rek, denimo reke Meže, Savinje, Dravinje. To se po sprejetju nove zakonodaje ne bo moglo zgoditi. Več o spornih gradnjah na priobalnem območju v času prejšnjih vlad si lahko preberete tukaj.
Več sredstev bo namenjenih za poplavno varnost
Za čiščenje vodotokov, večjo poplavno varnost in s tem večjo varnost ljudi v primerjavi s preteklimi vladami ministrstvo namenja bistveno večja finančna sredstva in preprostejše ter hitrejše postopke. Ministrstvo za okolje in prostor v 162. členu in tudi sicer z drugimi pravnimi akti in projekti na področju varstva voda namenja bistveno več pozornosti in sredstev kot doslej. Realizacija projektov s področij vodooskrbe, odpadnih voda, protipoplavnih ukrepov ter vzdrževanje vodotokov je v letu 2018 znašala 47 milijonov evrov, v letu 2019 50 milijonov evrov, medtem ko je načrt v letu 2021 več kot 200 milijonov evrov. Po novem se bo tako lahko iz Sklada za vode (dodatno in pod pogoji) financiralo tudi GJS urejanja voda in bodo s tem vodotoki bolje vzdrževani.
Sara Rančigaj