fbpx

Kje so nevladne organizacije, da bi obsodile rusko agresijo? Se res borijo samo za svoje milijone?

Foto: STA

Nevladne organizacije se rade oglašajo, ko naj bi se v Sloveniji kršile človekove pravice, izvajala “cenzura” in “pritiski” na svobodo govora in medijsko poročanje. Čeprav je jasno, da omenjeni očitki nimajo prav nikakršne podlage v realnosti, saj smo priča nenehnim napadom na vlado in izvozu namišljenih zgodbic v tujino, pa je zanimivo, kako nevladne organizacije skupaj z levimi političnimi strankami (z izjemo SD) ne izražajo podpore Ukrajini, ko ji grozi ruska agresija. Grožnje Rusije so resne in človek bi od nevladnih organizacij pričakoval, da bi te obsodile in pozvale k umiritvi napetosti. Javnost bi od njih pričakovala vsaj kakšen protest pred rusko ambasado v Ljubljani, saj je znano, da se poleg ozemeljskih teženj v tej državi dogaja hudo kršenje človekovih pravic.

Kot lahko vidimo, ni niti sledu o protestih pred rusko ambasado, čeprav je resnost oboroženega spopada velika. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je namreč po sestanku z zaveznicami in Ukrajino zatrdil, da vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino. Rusi so namreč obljubili, da bo prišlo do umika sil, videti pa je, da se te še krepijo. Po besedah Stoltenberga je vse več enot, ki so pripravljene na boj, nadaljujejo pa se tudi provokacije v Donbasu in iskanje izgovorov za vojno.

Kot smo prejšnji teden poročali v povezavi z organizacijami in civilnodružbenimi iniciativami, ki se združujejo v civilno iniciativo Glas ljudstva, smo lahko že na nekaj primerih videli, da številne prejemajo zajeten kos proračunske pogače, o konkretnih izsledkih pa ni ne sluha ne duha. Kakorkoli, ko je na to dejstvo opozoril premier Janez Janša, je bil deležen kupa kritik s strani nevladnikov. Svoje sledilce na Twitterju si je namreč drznil povprašati, ali kdo pozna kakršen koli nacionalni dosežek katerega koli od spodaj navedenih prejemnikov davkoplačevalskega denarja, se je nanj usul kup kritik omenjenih nevladnikov. Od njih smo sicer vajeni, da javno nasprotujejo Izraelu in podpirajo teroristično Palestino, še bolj pa smo jih vajeni, da protestirajo, ko gre za njihove žepe, proti aktualni vladi. Spomnimo, da v zadnjem obdobju niso storile prav ničesar za obsodbo oblasti v Belorusiji, Iranu, Afganistanu, Kubi, Venezueli in Rusiji, kjer ubijajo in zapirajo politično opozicijo, novinarje in druge. Ruski sentiment je pri njih viden povsem enako kot pri njihovih gospodarjih, ki so se hodili “klanjati” Vladimirju Putinu v Moskvo.

Od 2009 do 2019 je bilo iz Proračuna RS za prenovo domov za starejše namenjenih 31.841.020 evrov ob dejstvu, da v tem času ni bilo zgrajenega nobenega doma za starejše. Za vzdrževanje in gradnjo študentskih domov je bilo v tem času namenjenih zgolj 35.672.609 evrov. Hkrati pa je 20 najbolje financiranih tako imenovanih “nevladnih organizacij”, večinoma iz naslova Metelkova 6 v Ljubljani, iz proračuna prejelo kar 70.481.020 evrov.

Na sporedu dnevnopolitične teme
Če bi vsaj od Mirovnega inštituta, ki pobira nemalo javnih sredstev, pričakovali, da se bo angažiral in kritično obsodil obnašanje Rusije, se je uštel. Če si vzamemo nekaj minut in si pogledamo njihovo uradno stran, si lahko prebere, naj bi inštitut razvijal raziskovalno, izobraževalno in osveščevalno dejavnost na področjih družboslovja in humanistike na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, spol in kulturne politike. “Je zagovornik ranljivih skupin in si skupaj z njimi prizadeva za odpravo diskriminacije. Je viden raziskovalni in civilnodružbeni akter v Sloveniji, regiji in na mednarodni ravni ter neizogibna referenca na področjih, na katerih deluje. Povezuje se z drugimi sorodnimi akterji (inštituti, univerzami, nevladnimi organizacijami) in z občani na lokalni, regionalni in mednarodni ravni”. Očitno pa je eno teorija, nekaj povsem drugega pa je praksa.

Deležni so zajetnega kupa javnih sredstev
Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar potrjuje, da Mirovni inštitut (je inštitut v zasebni lasti) prejema zajetne kupčke denarja s strani državljank in državljanov. Daleč največ sredstev v obdobju od leta 2003 do danes je prejel od Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v znesku kar 3.145.642,16 evrov. 464.364,93 evrov so doslej prejeli od Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 440.587,99 evrov s strani Ministrstva za zunanje zadeve in 410.664,88 evrov od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med viri financiranja so se/se med drugim pojavljajo tudi: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za javno upravo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo itd.

Vir: Erar

Izbrisani, migranti …
Očitno je Mirovni inštitut bolj kot s protestom proti Rusiji zaposlen z družbenopolitičnimi temami proti vladi. Med njihovimi prioritetnimi dejavnostmi je denimo predstavitev dosežkov organizacij na Metelkovi 6, kritika ministrstva za kulturo, razpredanje o vladavini prava. Kot je mogoče videti, so nedavno celo sodelovali na mednarodni konferenci o normalizaciji ekstremne desnice, ukvarjajo se s polnomočenjem migrantskih glasov, včeraj pa so se odzvali na potezo predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je izbrisanim opravičil. Videti je, da vmes niso našli časa, da bi napisali kakšen prispevek, kjer bi izrazili skrb nad nedavnimi potezami Rusije, kaj šele, da bi na kakšen drug način pokazali, da se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje mednarodnega prava. Ker nas je zanimalo, čemu je tako, smo nanje naslovili vprašanje. Ko bomo prejeli odgovor, ga bomo objavili naknadno.

Foto: Printscreen

Vir: zaslonski posnetek

Tudi od drugih nevladnih organizacij, še posebej tistih, ki naj bi se ukvarjale z zagovarjanjem človekovih pravic, bi bil pričakovan kakšen odziv vsaj v obliki kritičnega sestavka. Razen če se nekaterim zdi normalno, da nekdo kar vkoraka v sosednjo državo in dele te države razglasi za suverene, poleg tega pa v državi brutalno kršijo človekove pravice.

Sara Kovač