fbpx

Komentar dogajanja v ZDA: O Trumpovi zapuščini in Bidnovi politiki prihodnosti

“Američani na takšne malenkosti niso občutljivi. Šteje obseg trgovine, vojaškega sodelovanja, šteje obseg nakupov ameriške opreme. In tu vidimo, da je sedanja vlada na poti nekega bolj konstruktivnega dogovarjanja kot prejšnja. Stvari so odprte, nobena priložnost še ni zamujena,” je v oddaji Tema dneva dejal eden od gostov, profesor na FDV Bogomil Ferfila, glede Janševe očitne podpore Donaldu Trumpu na ameriških predsedniških volitvah ter odsotnosti čestitke demokratskemu protikandidati Joeu Bidnu. Ferfila je sicer skupaj s sodelavcem Mirom Hačkom skušal pojasniti aktualno povolilno dogajanje, zlasti včerajšnji vdor Trumpovih podpornikov v ameriški Kongres. 

V tokratni Temi dneva, se je novinar Luka Svetina dotaknil aktualnega družbeno-političnega dogajanja v ZDA, povezanega z nedavnimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Del privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so v sredo v Washingtonu prišli podpret republikanskega voditelja, je vdrl v Kongres in prekinil proces potrditve izida novembrskih volitev. V nasilju je umrlo pet ljudi, prijeli pa so jih 52. In čeprav je kongresna policija stavbo zavarovala z barikadami in enotami, ki so tudi uporabile solzivec, je več sto Trumpovih privržencev popoldne uspelo vdreti v Kongres, saj je bilo policistov premalo. Kot je Svetina v nadaljevanju pojasnil, so protestniki vdrli v pisarne politikov, tudi predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi in jih razmetali.

Zasedanje obeh domov Kongresa je bilo prekinjeno, kongresnike in senatorje pa je bilo potrebno iz poslopja evakuirati. Trump je svoje privržence pozneje preko Twitterja pozval, naj bodo mirni, in naj gredo domov ter naj spoštujejo policiste, obenem pa še ponovil, da se z izidom ameriških predsedniških volitev ne strinja. Navkljub temu pa je po prekinitvi njegov podpredsednik Mike Pence, ki je vodil zasedanje, nadaljeval z delom in zato požel močan aplavz. Senatorji so najprej zavrnili ugovor na izid volitev v Arizoni in Pensilvaniji, po kratkem premoru pa potrdili izvolitev Joea Bidna za novega predsednika ZDA. Tokrat pa je Svetina v svoji oddaji gostil dva gosta, oba poznavalca ameriške politike, profesorja s FDV Mira Hačka in Bogomila Ferfilo.

V Temi dneva je novinar Luka Svetina gostil profesorja s FDV Mira Hačka in Bogomila Ferfilo. (Foto: nova24tv)

Svetina je ob tem najprej predstavil, kar je predsednik Trump govoril po volitvah, pisal na Twitterju in kar je bilo tudi prevladujoče mnenje med njegovimi volivci – da so bile te volitve ukradene. “Ali ima Donald Trump zares kakšen konkreten dokaz, da so bile te volitve ukradene?” se je Svetina z vprašanjem najprej obrnil na Ferfilo. “Obstoji cela vrsta dokazov, da je prišlo do številnih nepravilnosti na volitvah. Od spreminjanja volilnih seznamov do čudnega načina glasovanja, do popravljanja volilnic, na primer demokrati so popravljali volilnice, republikanci jih niso. Vendar 60 zadev so vložili Trumpovi advokati na sodišča. Na teh sodiščih je Trump imenoval dva tisoč vrhovnih sodnikov, se pravi, da so bili vsaj nepristranski. Nobena od teh pritožb ni bila ugodena.” Kot je v nadaljevanju poudaril Ferfila je izgubil vseh 60 primerov. Dejstvo, da je pogorel na sodnem področju, da je vladni odbor za spremljanje volitev potrdil izvolitev Bidna, bi moralo Trumpa prepričati, da mora odnehati ter se dostojanstveno posloviti od te funkcije in kandidirati čez štiri leta.

Pence se je vse do včeraj kazal kot izredno zvest podpornik predsednika Trumpa
V nadaljevanju pa se je Svetina z vprašanjem obrnil na Hačka: “Tudi ameriško vrhovno sodišče, v katerega so Donald Trump in nasploh njegovi volivci, polagali toliko upanja, je bilo zelo jasno, da ne bodo spreminjali odločitve volivcev. Kje je bil tisti trenutek, ko bi Donald Trump moral priznati svoj poraz?” “Najbrž je bil trenutek točno tukaj, kjer ste omenili, torej po odločitvi vrhovnega sodišča in potem posledično po potrditvi glasov s strani elektorjev posameznih zveznih držav. Tedaj je bil pa verjetno že res skrajni trenutek,” je situacijo pojasnil Haček. Po njegovem prepričanju je bila prav tedaj tista zadnja priložnost, da bi Trump prepoznal politično realnost in čestital zmagovalcu ter se morda pričel pripravljati na volitve čez štiri leta oziroma kakšen njegov kandidat, na primer njegova hči, o kateri se tudi nekaj govori. Ob tem je Svetino zanimalo, ali je z ozirom na vse te podatke, ki so bili našteti, presenetljivo, da so Trumpu njegovi volivci kljub temu stali tako tesno ob strani in nenazadnje tudi številni konservativni mediji, ne le v ZDA, ampak tudi po svetu.

Profesor na FDV Miro Haček. (Foto: Nova24TV)

Haček je stvar pojasnil sledeče: “Niti ni presenetljivo. Gre za zelo zvesto volilno telo republikancev, ki je mnogo bolj zvesto in to že iz zgodovinskega vidika, kot pa volilno telo demokratov. Poleg tega je Donald Trump populistični politik “par exelance”. Uporablja metode političnega boja, ki niso najbolj vsakdanje in oster politični jezik ter nastop.” To sta po mnenju Hačka tudi razloga, ki sta mnoge volivce s periferije zelo pritegnila, na ta način pa je zgolj podžigal nezadovoljstvo pri volivcih, ta občutek nepravičnosti je prispeval levji delež k temu, kar se je včeraj zgodilo. Svetina pa se je na tem mestu znova obrnil na Ferfilo. Zanimalo ga je, ali je Trump v resnici verjel, da lahko podpredsednik Pence razveljavi te volitve in kaj bi se v takšnem primeru dejansko zgodilo v ZDA. “Mike Pence se je v teh štirih letih pokazal kot izredno zvest sodelavec predsednika Trumpa. Niti enkrat ga ni pustil na cedilu, vedno mu je stal ob strani. Gre za izjemno vernega, izredno konservativnega politika, ki pa je prepričan ustavobranitelj.”

Možnosti za to, da bi Trumpa odstranili z mesta predsednika pred 20. januarjem, skoraj ni
“Nobene možnosti ni bilo, da bi Mike Pence situacijo lahko izkoristil, so tudi različne pravne razlage, ali bi to on lahko tudi res storil in razveljavil volitve, na skupni seji obeh domov ameriškega Kongresa. Ta možnost je bila minimalna, vendar Trump enostavno, kot kaže, ni bil sposoben spoznati, da je stvari konec, ni se bil sposoben dostojno posloviti,” je še dejal Ferfila. Po njegovem tudi teoretično teh možnosti skoraj zagotovo ni bilo, vendar pa bi se lahko zgodilo, da bi ob podpori republikanskih senatorjev in članov predstavniškega doma, morda dosegel petdnevni ali desetdnevni odlok glasovanja o elektorjih ter na takšen način pospremil Bidna v nov mandat z neko določeno stopnjo nelegitimnosti. Kot je še prepričan Ferfila bi si s tem utrdil položaj pri svojih volivcih, saj je sedaj, navkljub dovolj trdni podpori, zagotovo del te podpore tudi izgubil. Svetina je ob tem izpostavil, da so šli kot kaže, republikanci sedaj tudi direktno proti svojemu predsedniku. Naj bi se celo razmišljalo o tem, da bi ga odstranili s položaja, za zadnja dva tedna na oblasti.

Novinar Luka Svetina. (Foto: Nova24TV)

Ferfila: “Specifika ameriškega volilnega sistema je sistem elektorjev, ki ima prednosti in pomanjkljivosti. Druga značilnost je ločenost stranke in predsednika, na primer Trumpa, enako tudi demokratske stranke in Bidna. Trumpu je v teh treh letih uspelo dovolj poenotiti republikansko stranko okoli njega. Ampak potem, ko so videli, da so volitve izgubili, jaz mislim, da se je republikanska stranka v veliki meri, Trumpu odrekla.” Kot je še dejal, je bil to še en dodaten “pelin” za Trumpa. Govora je tudi o nekem skritem paktu med Chuckom Shumerjem, voditeljem republikancev v senatu in Pelosijevo, voditeljico demokratov v predstavniškem domu, in sicer, da sta sklenila tihi sporazum glede tega, da se rešijo Trumpa. Še en “pelin” pa je bil izguba obeh republikanskih sedežev v Georgiji, kjer je tudi Trump po vsej verjetnosti prispeval svoj delež, saj je bil ves njegov govor v tem, da se je pritoževal, kako so mu volitve ukradli. Scenarij, da bi ga odstranili s položaja tik pred koncem po mnenju Ferfile ni verjeten. Pence verjetno ne bo naredil tega koraka.

Trump poraza ne priznava, bo pa v dobro ZDA omogočil prenos oblasti na Bidna
Lahko bi ga sicer odstavil prav Pence, skupaj z nekaterimi ministri. Lahko bi ga odstavil tudi Kongres, čeprav stvar ne bi šla skozi že v senatu, pa tudi časa za to verjetno ni dovolj. Obenem lahko vidimo, da se je Trump nekoliko potegnil nazaj in bo kooperativen do 20. januarja. Na inavguraciji ga seveda ne bo, kar bo po svoje tudi slabo znamenje. Tokrat pa se je Svetina znova posvetil sogovorniku Hačku. Zanimalo ga je, koliko škode še lahko naredi Trump v teh dveh tednih, česar se zelo bojijo njegovi nasprotniki oziroma kritiki. “Trump je obljubil zgolj to, da bo proces tranzicije na novo ekipo potekal gladko, ni pa še vedno priznal rezultatov volitev, ni čestital zmagovalcu. Naredil je tisto minimalno, kar je moral narediti, v kar so ga v tistem trenutku verjetno prisilili. Kot veste, se že skozi celoten dan vrstijo odpovedi, odstopajo še njegovi redki preostali svetovalci, tako da izgublja še poslednje lojalne kadre in ostaja vse bolj sam, v dveh tednih pa lahko naredi še veliko škode za ameriški politični sistem.” 

Podporniki predsednika Donalda Trumpa pred ameriškim Kongresom. (Foto: Nova24TV)

“Lahko tudi odpokliče vojake s kakšnih tujih bojišč, lahko zaplete kakšne politične akcije bodočega predsednika Bidna. Kaj bo naredil, seveda ni mogoče predvideti.” Nekateri poudarjajo tudi dejstvo, da ima pod nadzorom jedrsko orožje, in da je trenutno v precej nepredvidljivem stanju, ter da psihološko ni stabilen, kar ni najboljši občutek. Po drugi strani pa ga bo težko odpoklicati, časa je še malo. 25. amandma ameriške ustave je sicer mogoče uporabiti. Ob tem pa je škoda to, da je Trump v zadnjem času odpoklical ogromno število ministrov, jih odstavil, “in mnogi ministri so zgolj “acting minister” to pomeni v.d. ministra, ustavno vprašanje pa je, ali lahko v.d. minister sploh glasuje po 25. amandmaju ameriške ustave.” Prav zato se strinja s Ferfilo, da je ta postopek verjetno bolj malo verjeten. Svetina je ob tem izpostavil, da je to kar smo včeraj videli v Washingtonu nekaj nepojmljivega, ne le za ZDA, ampak tudi za celoten svet. Te scene, ki smo jih videli v stavbi Kongresa, nenazadnje streljanje, smrtno žrtev.

Biden ne bo odpravil politične razklanosti ZDA
Ali se lahko Donald Trump izogne politični odgovornosti? Vemo, da ni bil njegov namen to kar se je zgodilo, ampak kakšno odgovornost po vašem mnenju nosi za to, kar se je na koncu zgodilo z nekaterimi? Šlo je za manjši del, njegovih razočaranih podpornikov. “Jaz se na tem mestu ne bi strinjal z vami, jaz mislim, da je to bil njegov namen, kar se je zgodilo,” meni Haček. Mnoga poročila različnih ameriških televizij poročajo o tem, da je v resnici izjemno užival v teh trenutkih prve oziroma dveh ur napada na Kapitolski grič, in da ni nameraval storiti nič in tudi ni storil ničesar, da bi ustavil napad svojih podpornikov. V tej situaciji je Trump v zelo neprijetnem položaju, sploh če bi se želel kadarkoli potegovati za neko vodilno funkcijo, za drugi predsedniški mandat. To kar se je včeraj zgodilo, je brez precedensa v ameriški zgodovini. Nazadnje se je zgodilo pred 220 leti, ko so Britanci požgali ameriški Kongres, pa še to je bilo vojno dejanje in se ni zgodilo s strani nekih razočaranih volivcev.

Podporniki predsednika ZDA Donalda Trumpa se spopadajo s policijo pred Kongresom. (Foto: Nova24TV)

S takšno popotnico si Haček ne predstavlja, da bi Trump še imel kakšno resno možnost kandidirati za drugi predsedniški mandat. S tem je svoje predsedovanje in zapuščino oziroma dediščino, precej pokvaril. Ob tem pa je voditelja še zanimalo, kaj to pomeni za izredno razklano ameriško družbo. Stvar je v tem, da tisti, ki so prišli včeraj protestirat, resnično verjamejo, da je bil Trump okraden, in da so vsi tisti, ki so že pred štirimi leti glasovali proti Hillary Clinton, proti idejam demokratov, ki naj bi bile za njih preveč levičarske. Kot je še navedel Svetina, jim poznavalci pravijo “pozabljeni”. “Jasno je, da je en del njegovega volilnega telesa, ki je praviloma manj izobražen, podeželski, delavski razred, verjame politikom, tako kot povsod. Ko politik nekaj reče, mu veliko ljudi verjame,” je še pojasnil Ferfila ter pristavil, da je nek določen odstotek podpornikov verjetno izgubil, nek del bo seveda ostal, Amerika bo pa vsekakor še naprej ostala politično razklana, vendar pa so tudi te volitve oziroma izguba obeh senatorjev v Georgiji, pokazale, da so volivci deloma že siti Trumpovega neprestanega nerganja, da so bile volitve ukradene. Kot je še pojasnil, vsake volitve pomenijo novo upanje in verjetno tudi del republikanskih volivcev pravi “V redu pa začnimo na novo.” 

Kako uspešen bo Biden je vprašljivo, saj je tudi demokratska stranka močno notranje razdeljena
“Trump je naredil dve katastrofalni napaki. Prva napaka, ki ga je stala predsedstva, je bila napačna strategija boja s pandemijo. Seveda ni on kriv, izbral je napačne medicinske svetovalce. Tudi v Sloveniji so številni zdravniki predlagali, da se maske ne bi nosilo. In druga napaka je, da ni bil sposoben priznati poraza na volitvah,” je bil še jasen Ferfila. Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na profesorja Hačka. Svetino je zanimalo, kaj lahko naredi Biden, da bi bile ZDA v naslednjih štirih letih bolj enotne in v kolikšni meri se bo ameriška politika, vsaj globalno, spremenila. Haček je ob tem dejal, da nekatere spremembe zagotovo bodo, saj je Biden že napovedal, da bo prvi dan svojega predsedovanja, ZDA vrnil v Pariški okoljski sporazum. To je gledano v svetovnem merilu nekaj pozitivnega. Biden bo nekatere Trumpove odločitve zagotovo negiral oziroma obrnil v zelo kratkem času. So pa demokrati dobili najmanjšo možnost, ampak še vedno večino v senatu. A kljub temu bo za Bidna nekoliko lažje narediti določene ključne kadrovske poteze in imenovati sodnike.

Podporniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa pustošijo po Kongresu. (Foto: Nova24TV)

Obenem pa je potrebno biti realen, saj ima tudi Biden znotraj stranke dve skrajnosti: Na eni strani je progresivna skrajna levica, na drugi strani pa so t. i. zmerni demokrati, ki mejijo že na zmerne republikance. “V stranki ima vsaj tri takšne senatorje, ki so že povedali, da niti slučajno ne bodo podprli ideje o razširitvi vrhovnega sodišča na več sodnikov.” Biden ne bo mogel uresničiti vsega, kar je obljubljal v času predvolilne kampanje, nekatere stvari pa bo zagotovo lahko spremenil. To, ali se bodo strasti med ideološkima taboroma umirile pa je v veliki meri odvisno od republikanske stranke oziroma od tega, v kolikšni meri bo izkoristila priložnost, da se znebi Trumpa in se notranje konsolidira, na novo postavi in na nek način znebi te histerije njegovih podpornikov. Republikanska stranka je namreč zelo stara stranka, Pence pa nekdo, ki je izredno izkušen in ni kar čez noč spremenil svojega mnenja. Bo pa ta razdeljenost oziroma polarizacija znotraj družbe na nek način ostala.

Odnosi med Slovenijo in ZDA so dobri: Janševa vlada je odlično poskrbela za gospodarsko in vojaško sodelovanje
Biden zagotovo ni najboljša oseba, ki bi uspel učinkovito pomiriti ameriško javnost. Obenem je Haček še pripomnil, da Biden ni nikakršen progresivni levičar znotraj demokratske stranke, saj gre za zelo zmernega demokrata in je s tega vidika lahko sprejemljiv tudi za številne republikance. Svetina se je ob tem dotaknil še dejstva, da Janez Janša uradno sicer ni čestital Bidnu in Trumpa izrazito podpiral kot kandidata za predsednika. Zanimalo ga je, kako bi to lahko vplivalo na slovensko-ameriške odnose, ob čemer je Ferfila pripomnil, da takšne malenkosti verjetno ne bodo poslabšale teh odnosov. “Američani na takšne malenkosti niso občutljivi. Šteje obseg trgovine, vojaškega sodelovanja, šteje obseg nakupov ameriške opreme. In tu vidimo, da je sedanja vlada na poti nekega bolj konstruktivnega dogovarjanja kot prejšnja. Stvari so odprte, nobena priložnost še ni zamujena.” 

Ameriški predsednik Donald Trump. (Foto: Nova24TV)

Domen Mezeg