Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom objavila izjavo, v kateri je predsednik komisije msgr. dr. Anton Stres poudaril veliko vlogo pri bujenju narodne zavesti, ki so jo odigrali slovenski duhovniki, a je ta še vedno pogosto zanemarjena.
“Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda,” je zapisal predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, msgr. dr. Anton Stres.
Danes se Slovenija razteza od reke Mure do Jadranskega morja, a skozi zgodovino je bila razdeljena na dežele, kasneje na pokrajine znotraj avstro-ogrske monarhije. Ko je AO izgubila prvo svetovno vojno, pa so zmagovalci začeli z delitvami. Plen bi lahko konec koncev postalo tudi ozemlje današnje Slovenije, če ne bi prišlo do formacije države SHS in pozneje združitve s Kraljevino Srbijo kot zmagovalko vojne in preimenovanjem v Kraljevino SHS.
Prekmurje za politiko nezanimivo
“Za Prekmurje se politiki v Ljubljani, kaj šele v Beogradu, niso veliko zanimali. Odločilen trenutek je nastopil na mirovnih pogajanjih v Parizu. Takrat je zmagovalcem postalo jasno, da se boljševizem želi polastiti krajev vse do reke Mure. Na drugi strani pa je bila italijanska politika celo pripravljena podariti Avstrijcem in Madžarom celotno pokrajino do reke Drave,” je poudaril Stres.
S tem, ko je celotna vzhodna Slovenija s Prekmurjem pripadla SHS in s tem Sloveniji, “smo lahko v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na veliko močnejših temeljih uveljavili lastno državo Slovenijo, kakršno poznamo danes”, je opozoril Stres.
“Če se je v preteklosti, vse do slovenske osamosvojitve, omalovaževala odločilna vloga generala Maistra za ohranitev Štajerske, ob stoletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ne smemo zaobiti odločilne vloge Katoliške cerkve in njenih duhovnikov pri prizadevanjih, da se po prvi svetovni vojni povežejo vse pokrajine, kjer so živeli Slovenci,” je poudaril Stres, ki je še posebej izpostavil prizadevanja duhovnikov F. Ivanocyja, J. Klekla st., M. Slaviča, F. Kovačiča in I. Jeriča.
Duhovniki tisti, ki so budili slovensko narodno zavest
Našteti so skupaj s še nekaterimi kot slovenski narodni buditelji krepili slovensko narodno zavest prekmurskih Slovencev v Prlekiji in Prekmurju. Tako sta celo na mirovnih pogajanjih v Parizu prof. dr. M. Slavič in prof. dr. F. Kovačič “s svojim prepričljivim poznavanjem zgodovine in znanstvenim ugledom dosegla sedanjo postavitev mednarodnih meja”, je zapisal Stres, zaradi česar je Prekmurje pripadlo državi SHS in je še danes del Slovenije.
“Danes živimo v razmerah, o kakršnih pred stoletjem nihče ni mogel niti sanjati. V združeni Evropi ima samostojna država Slovenija enakopraven položaj in lahko z zdravo samozavestjo sodeluje z vsemi sosedi. Zato smo hvaležni vsem, ki so prispevali, da je slovenske državnosti deležno tudi Prekmurje.”
“Tako kot v mednarodnem sodelovanju nikogar ne izključujemo, je nujno, da tudi doma presežemo stara izključevanja in sodelujemo na osnovi enakopravnosti, zgodovinske resnice in medsebojnega spoštovanja. Stota obletnica priključitve Prekmurja je zgodovinska priložnost, da kljub razlikam med nami vsem zaslužnim hvaležno priznamo delež pri naših zgodovinskih uspehih, s ponosom počastimo njihov spomin ter stopimo skupaj v dobro našega naroda in države,” so še zapisali v Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK.
Ivan Šokić