KPK in vlada se otepata odgovornosti za vse večjo pojavnost korupcije

Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Foto: STA)

Slovenija je v lanskem letu na indeksu zaznave korupcije (CPI) ponovno nazadovala in dosegla zgodovinsko dno, ugotavljajo v nevladni mednarodni organizaciji Transparency International (TI). Lani je država nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka, poroča STA. V boju proti korupciji je skoraj tretjina držav v Zahodni Evropi in EU dosegla zgodovinsko nizke rezultate, še ugotavlja TI.  Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, da se je Slovenija v indeksu zaznave korupcije odrezala najslabše po letu 2013. “Rezultat odraža to, na kar na komisiji že ves čas opozarjamo – da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik,” so zapisali.

“Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, če vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval,” je opozorila predsednica slovenske veje organizacije Neža Grasselli. V Transparency International so ob objavi letošnjih rezultatov poudarili tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki so na indeksu CPI slabše uvrščene, dosegajo nižje rezultate prav na področju varnosti. Zapisali so, da “korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati”.

“Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda,” so poudarili v KPK in dodali, da rezultati indeksa kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. “Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področju zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja,” so opozorili. Predsednik komisije Robert Šumi je dejal, da komisija ne zmore preprečevati korupcije popolnoma sama, zato je nujno, da vsi “dosledno izvajamo svoje pristojnosti in skupaj sodelujemo, da trend obrnemo navzgor”. Medtem na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da indeks zaznave korupcije kaže na dojemanje stanja na področju preprečevanja korupcije posameznikov, ki so odgovarjali na vprašanja in ne nujno na objektivno stanje na tem področju.

Ministrstvo za pravosodje si stalno prizadeva aktivno delovati na področju preprečevanja korupcije, so sporočili v pisni izjavi. Poleg tega na ministrstvu intenzivno usklajujejo t. i. zakon o zaščiti žvižgačev, s katerim bodo prijavitelji, ki za kršitve predpisov izvedo v svojem delovnem okolju, bolje zaščiteni pred povračilnimi ukrepi. “Menimo, da bo zakon spodbudil dobroverno prijavo kršitev v javnem in zasebnem sektorju z namenom izboljšanja poslovanja in odprave kršitev, kar bo posledično spodbudilo tudi boljše delovanje nadzornih organov, s tem pa tudi vzbudilo večje zaupanje posameznikov v delovanje sistema,” poudarjajo. Razumeti je torej, da s prstom kažejo drug na drugega in obenem računajo, da bodo namesto njih delo opravili “žvižgači” oziroma neke vrste ovaduhi, ki bodo prijavljali kršitve v javnem in zasebnem sektorju. Ti so bili do sedaj eksplicitni aktivisti levice, – lahko si torej predstavljamo, kako bi njihovo “žvižganje” videti v praksi.

Ob besedah predstavnikov KPK pa se odpira posebno vprašanje učinkovitosti agencije, ki obstaja že od leta 2010. Ta očitno ni uspela izpolniti svojega poslanstva, saj se percepcija ravni korupcije zvišuje. V času obstoja komisije se je ta soočala s številnimi obtožbami na račun lastne verodostojnosti in da je bila v resnici ustanovljena za namen politične inkvizicije zoper pomladno stran. Številni so v preteklosti pozivali k njeni ukinitvi. 

Domnevni žvižgač in politik Ivan Gale (Foto: STA)

Večkrat smo že poročali o očitnih dvojnih merilih predsednika KPK. Med drugim smo navedli primer, kjer so bili evidentni zametki delovanja inštitucije, ki spominja na politično policijo. O tem daje slutiti tudi dejstvo, da resnično zaskrbljujočih primerov konflikta interesov, recimo v primeru Tomaža Vesela in Roberta Goloba, KPK ni “zmožna” korektno preganjati. Spomnimo, predsedniku računskega sodišča je bilo omogočeno popoldansko delo na FIFI v vrednosti 200 tisočakov evrov letno, ob hkratnem vodenju računskega sodišča, ki je državna inštitucija. KPK ravno tako ni razkrila, da je Lidija Glavina skrajno sporno način pridobila zaposlitev v podružnici Gen-i v Milanu. In nenazadnje gre tudi za dejstvo, da je Golob na vrh SDH postavil kar svojo poročno pričo, čez dva meseca pa smo jih dokapitalizirali za pol milijarde evrov. Se ob takem zgledu sme pričakovati, da se bo trend korupcije v Sloveniji obrnil v drugo smer?

Pri oceni upoštevali celo spor okrog financiranja STA
Omenili pa smo že tudi, da je v celotni zgodbi glede ocene korupcije zanimivo, da je Šumi v društvu Integriteta, ki je predhodnica podružnice Transparency International Slovenia, opravljal funkcijo generalnega sekretarja društva ter nekatere druge funkcije v društvu. Ker je društvo Integriteta ustanovil Drago Kos, operativec pri vseh političnih aferah, nedavna ocena okrog korupcije ne preseneča. Še posebej v luči dejstva, da so pri oceni upoštevali celo spor okrog financiranja STA.

Sara Kovač