fbpx

Kršilec človekovih pravic Masleša odhaja v pokoj brez epiloga o izobrazbi

Branko Masleša (Foto: STA)

Dnevnik danes poroča, da se vrhovni sodnik svetnik Branko Masleša s koncem septembra odpravlja v pokoj, sklep o prenehanju sodniške službe je sodni svet sprejel na svoji zadnji seji. Scenarij, po katerem bo sodnik odšel v pokoj, še preden bi se dokončno razjasnila vprašanja glede njegovih kvalifikacij – pod vprašajem je bila namreč njegova diploma, še toliko bolj pravosodni izpit – smo sicer že napovedovali. Dominantnih medijev tovrstne teme namreč ne zanimajo, akterjem, kot sta Branko Masleša ali pa Robert Golob, pač verjamejo že na prvo izrečeno besedo, v podrobnosti se niti ne poglabljajo. Žal je tako, da velik del javnosti še vedno največ verodostojnosti pripisuje javni RTVS (zakaj bi nam lagali, če jo pa plačujemo), kar seveda pojasni goreč boj sedanje koalicije za prevlado v odločevalskih organih. Kakorkoli, katarzo bi slovensko sodstvo doživelo samo, če bi bil Masleši izrečen ukrep prenehanja sodniške službe zaradi številnih zlorab in neizpolnjevanja formalnih pogojev za sodniško službo – kar pa se očitno ne bo zgodilo.

Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, sodnega sveta, vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču in vrhovni sodnik svetnik Branko Masleša se s koncem septembra odpravlja v pokoj, poroča Dnevnik. Sklep o prenehanju sodniške službe je sodni svet sprejel na svoji zadnji seji. O tem, da je letos dopolnil 70 let, kar je po zakonu o sodniški službi skrajni rok za upokojitev, smo sicer že pisali. “Na prehojeno pot sem ponosen. Vzgojen sem bil, da sta mi blizu solidarnost in empatija. O nekaterih stvareh se preizprašuješ še leta. V tem poklicu je tako kot v življenju,” je Dnevnik povzel nekaj stavkov, ki jih je Masleša že pred časom povedal za Objektiv. O marsičem pa se še danes preizprašuje tudi javnost – med drugim namreč še zdaj ni jasno, kako je v resnici z Masleševo diplomo, še več vprašanj pa se poraja glede njegovega pravosodnega izpita.

Portal 24ur je že januarja letos Maslešo vprašal, ali se bo odločil za napovedane tožbe zaradi vprašanj oziroma objav novinarjev, češ da nima ustrezne izobrazbe, torej diplome in pravosodnega izpita. Sodnik je takrat odgovoril, da se bo s to mislijo ukvarjal, ko se bo upokojil in da do takrat ne bo vlagal tožb. Spomnimo, na vprašanja o njegovi izobrazbi se je vrhovni sodnik odločil odzvati kar prek Twitterja Vrhovnega sodišča, tam je namreč zagrozil novinarjem, da jih bo tožil in napovedal, da bo na sodišču tudi zmagal. Masleša je sicer po dveh mesecih in po pozivu Sodnega sveta končno pokazal svojo diplomo s pečatom in pojasnil “vse” o svoji izobrazbi. Vrhovni sodnik je povedal, da so šle stvari tako daleč, da se je z njegovo izobrazbo ukvarjala celo sarajevska kantonalna inšpekcija. Ta naj bi po njegovih besedah ugotovila, da je nesporno, da je pridobil diplomo na sarajevski fakulteti in strokovni naziv diplomirani pravnik v skladu s tedaj veljavnimi predpisi – Masleša indeksa ni pokazal, še manj pa je bilo odgovorov na vprašanja glede pravosodnega izpita.

V javnosti so se pojavile tri različice diplome, nazadnje tudi taka s pečatom – ki pa je bila videti precej sveže izdelave. (Foto: STA)

Nerazrešeno torej ostaja še eno ključno vprašanje – ali pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji sploh velja. Ministrstvo je  v letu 2019 namreč zapisalo, da v slovenskih predpisih ni pravne podlage za to, da bi se v Republiki Sloveniji priznaval pravniški državni izpit, opravljen v drugi državi. Naknadno nam je ministrstvo odgovorilo, da je bilo do uveljavitve Zakona o pravniškem državnem izpitu v tretjem odstavku 105. člena Zakona o sodniški službi določeno, da se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.  Vendar pa je pomen določbe tretjega odstavka 105. člena ZSS, ki pravi: “Kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom,” stvar razlage. To razlago je namreč dalo tudi Vrhovno sodišče v tistem sklepu, s katerim je odločilo, da pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji ne velja. Razlaga, kot jo je dalo VS RS v že omenjenem sklepu, govori za to, da je bil za izvolitev v sodniško funkcijo pogoj opravljen pravosodni izpit nekdanje Socialistične Republike Slovenije. Poleg tega tudi ni povsem jasno, ali je Masleša opravil pripravništvo, ki je bilo potrebno za pristop k pravosodnemu izpitu.

Aprila je odločal o zadevi, kjer bi bilo primerno, da zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti ne bi sodeloval
Siol pa je proti koncu aprila razkril še eno Masleševo afero – vrhovni sodnik je, kljub temu da ga je sodni svet pozval k razjasnitvi nejasnosti glede njegove izobrazbe in da je sam javno kritiziral takšno ravnanje sodnega sveta, odločal o tožbi, ki jo je zoper sodni svet vložila ena od sodnic. Zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti sodišča bi bilo, po prepričanju sodnega sveta, primerno, da Masleša pri odločanju ne bi sodeloval, so zapisali. “Celotno sosledje opisanih dogodkov in izražanja izrazito negativnih naziranj sodnika Masleše glede sodnega sveta časovno sovpada z izdajo odločbe v tej zadevi, zato bi bilo zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti sodišča po prepričanju sodnega sveta primerno, da sodnik Branko Masleša pri odločanju v konkretni zadevi ne bi sodeloval,” je izpostavil predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat, ki je dodal, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi Masleša predlagal svojo izločitev. Poleg tega tudi sodni svet ni bil obveščen o sestavi senata, zato predloga niso mogli podati niti oni.

Vir: Siol

Neodvisnosti sodnikov ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega
Dnevnik danes še piše, da bodo po odhodu Masleše na oddelku ostali zgolj štirje sodniki, če kazenski oddelek vrhovnega sodišča do jeseni ne bo dočakal okrepitev. Kar pomeni, da bi pri odločanju v petčlanskem senatu morali sodelovati sodniki z drugih oddelkov ali pa bi moral na pomoč priskočiti predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič – slednjemu se sicer v začetku prihodnjega leta izteče mandat predsednika Vrhovnega sodišča. Siol poroča, da bi po nepisanem pravilu senioritete vodenje oddelka moral prevzel najstarejši vrhovni sodnik, torej naj bi nova vodja kazenskega oddelka postala vrhovna sodnica Barbara Zobec. Dnevnik tej informaciji seveda še dodaja njihovi usmerjenosti primeren podton, in sicer da Zobčeva “v ožjem vodstvu vrhovnega sodišča menda ne uživa pretiranega ugleda, predvsem zaradi odnosa do nekaterih drugih vrhovnih sodnikov in sodelovanja v kampanjah blatenja sodstva, navadno v tandemu z možem Janom Zobcem, vrhovnim sodnikom civilnega oddelka“. Vrhovni sodnik Jan Zobec je namreč večkrat javno opozoril na nepravilnosti – kar pa po primeru nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjiča vemo, da se ne konča vedno najbolj ugodno za sodnika. Po intervjuju, ki ga je Zobec dal za Siol, sta podpredsednika vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in predsednik vrhovnega sodišča Florjančič na komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu podala pobudo za sprejem načelnega mnenja o ravnanju Zobca, komisija pa je njuno pobudo sprejela v obravnavo. “Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega,” je zadevo komentiral Zobec.

“Predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča sta me etični komisiji sodnega sveta ovadila in zahtevata mojo obsodbo za javno izrečeno pravno stališče, ki ni nič drugega kot ponovitev stališča, ki ga je to isto sodišče, najvišje sodišče v državi, sprejelo v dveh odločbah, od katerih do zdaj ni odstopilo. Ker pa to stališče ni v skladu s trenutnimi interesi, tistega, ki ga je izrekel, ovadita etični komisiji in zahtevata obsodbo. Namesto moči argumenta torej argument moči. In to na najbolj brutalen in na samo srčiko ideje vladavine prava razgrajujoč način. Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni. Vsaj jaz česa podobnega ne pomnim,” se je še odzval Zobec.

Sara Bertoncelj