Člani in članice Odbora za obrambo so nadaljevali julija prekinjeno sejo glede odgovornosti predsednika predsedstva Republike Slovenije, Milana Kučana, in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe leta 1990 ter glede ustanovitve preiskovalne komisije v zvezi s tem. Spomnimo, da so poleti sejo odbora poslanci koalicije obstruirali, prav tako se je ni udeležil glavni osumljenec Milan Kučan. Vseeno so v odboru vpletenim želeli dati še eno priložnost in jih pozvati k sodelovanju, zato je predsednik Odbora za obrambo, Žan Mahnič, sejo takrat prekinil. Zgodba se je tokrat ponovila, saj so koalicijski poslanci sejo znova obstruirali, zato je bila po daljši razpravi ponovno prekinjena in se bo nadaljevala prihodnje leto.
Dejanja koalicije kažejo na to, da v Sloveniji še vedno ni razvite prave parlamentarne demokracije, za katero so se med drugim Slovenci zavzeli na plebiscitu leta 1990. Kot je opozoril predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je obstrukcija takšnih sej zgolj nadaljevanje delitvene politike tistih, ki so na plebiscitu glasovali proti osamosvojitvi Slovenije.
Na plebiscitu 23. decembra 1990 so Slovenke in Slovenci jasno povedali, da ne želijo živeti v enopartijskem sistemu, ki je ob tedanji planski ekonomiji državo Jugoslavijo peljal v gospodarski propad. Slovenci so se odrekli povezovanju z južnoslovanskimi narodi, saj so si želeli svobodnega odločanja o tem, s kom in na kakšen način se bodo povezovali, predvsem pa so se želeli opredeljevati skladno s slovenskimi kulturnimi, z verskimi in zgodovinskimi načeli ter običaji.
V Sloveniji so bile še pred plebiscitom izvedene prve večstrankarske volitve, Demosova vlada je prevzela oblast, a ji je bila glavna točka programa, tj. osamosvojitev Slovenije, začasno onemogočena zaradi razorožitve takratne Teritorialne obrambe. Do tega je prišlo zato, ker se je takratna jugoslovanska oblast ustrašila, da bi utegnili Slovenci svojo odločitev zavarovati z orožjem, je opozoril Žan Mahnič.
Pred razorožitvijo pod ukazom generala Hočevarja je imela Slovenija 100 tisoč kosov orožja
Če primerjamo stanje pred razorožitvijo in po njej, ugotovimo, da je še na začetku leta 1990 Slovenija razpolagala s 100 tisoč kosi orožja, a je bilo po ukazu generala Ivana Hočevarja o premestitvi v objekte pod nadzorom JNA premeščenega več kot 80 odstotkov vsega orožja. Takratno predsedstvo pod vodstvom Milana Kučana ni storilo ničesar, da bi dejanje preprečilo, čeprav je bilo o vsem obveščeno.
“Ko so častniki TO z vseh strani pritiskali na predsedstvo z zahtevami, da se zaustavi razoroževanje, se je to zgodilo 18. maja, pa še to na način, da se je s tem zavlačevalo,” je bil na seji jasen poslanec Mahnič. Prav zato v SDS menijo, da je po 25 letih napočil skrajni čas, da se prenehajo sprenevedati in da bi se morala ustanoviti preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti bivšega predsednika Predsedstva RS Slovenije, Kučana, in drugih nosilcev funkcij za razorožitev TO v maju leta 1990. Odbor za obrambo ocenjuje, da je bila (samo)razorožitev TO najnevarnejši poskus preprečitve osamosvojitve Slovenije.
Večina arhivov, v katerih so dokazi o zločinih UDBE, je še vedno v Beogradu
Janez Janša je na seji opozoril, da je večino ekstremnih obrazov, ki so neposredno ogrožali Slovenijo, še danes moč opaziti na zborovanjih Foruma 21, katerega idejni vodja je Milan Kučan. Predsednik stranke SDS je s seboj na sejo prinesel tudi Belo knjigo, za katero trdi, da so v njej zbrani avtentični, zgodovinski dokumenti, zaradi katerih je koalicija obstruirala sejo. Ob tem je poudaril, da je bil šestmesečni odložilni rok za uveljavitev volje ljudi na plebiscitu določen zato, ker so Slovenijo razorožili. V nasprotnem primeru bi se verjetno naša država neposredno po razglasitvi rezultata plebiscita osamosvojila.
Janša je poudaril tudi, da se sabotaža osamosvojitve pravzaprav še vedno dogaja, ker je večina arhivov tudi po 25 letih še vedno v Beogradu. Vladajoča oblast v Sloveniji se arhivov po njegovem prepričanju boji, saj bi med drugim razkrili tudi številne zločine, ki jih je zagrešila ‘teroristična jugoslovanska organizacija UDBA, ki je bila podaljšana roka partije’. Ni naključje, da se arhivov otepajo predvsem zato, ker je bil član najožjega vodstva v letih od 1982 do 1986 tudi Kučan. Ena izmed hipotez je tudi, da je bil Kučan proti osamosvojitvi zato, ker je šlo za izsiljevanje zaradi terorističnih zločinov UDBE. “Prav zato bi morala slovenska vlada v skladu z ustavno zavezo pridobiti arhive, da bi bilo dilem glede razoroževanja konec enkrat za zmeraj,” je še opozoril Janša.
Predsednik odbora, Mahnič, pa se je ponovno odzval na pozive posameznikov iz vlade, ki so ga pozivali k odstopu: “To je samo dodatna spodbuda za moje delo, da me k odstopu pozove tisti, ki je bil sodelavec SDV. Odkar vodim odbor za obrambo, smo odprli teme, ki jih, če bi odbor vodila gospoda (Jan) Škoberne in (Dragan) Matić, res ne bi.”
L. S.