fbpx

Žalostna usoda enega največjih lobistov v Sloveniji. Neverjetno, kaj mora jesti vsak dan.

Foto: sta

Že 25 let smo priča različnim interpretacijam slovenske osamosvojitve. Kot glavnega osamosvojitelja pa se v zadnjem času vse bolj razglaša Milana Kučana, na drugi strani pa se je veliko večino osamosvojiteljev poslalo za rešetke. Ali so se tudi pri vas uresničile preroške napovedi znanega lobista Mileta Šetinca, da bomo jedli travo, pa ni važno kje?

Kaj se je v resnici dogajalo leta 1990? Pregled ključnih izjav politikov z leve in desne opcije v letih 1990 in 1991 prikaže sliko tedanjega dogajanja.

Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije

Foto: sta

Foto: sta

“O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti. Toda taka Jugoslavija za nikogar ni dobra.” (31. 1. 1990, Vir: Delo)

“Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.” (21. 11. 1990, Vir: Delo)

Kučan danes na novo pojasnjuje, kaj je mislil z izjavo, da je bil proti odcepitvi: “Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem. /…/ Takrat sem se zavzemal za koncept razdružitve.” 23. 12. 2015, Vir: MMC RTVSLO

“O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Tudi tisti, ki mi očitajo, da sem spreminjal svoja stališča. Govoril sem o demokratični federaciji. Ko se je pokazalo, da to v teh jugoslovanskih razmerah ni realnost, je prišlo do poskusa opredelitve, tudi moje, na podlagi asimetričnih odnosov. Tudi to se je pokazalo v razmerju asimetričnih sil za nerealno. Morebiti bi sicer danes že lahko bilo drugačno. Potem smo se seveda postavili na stališče o konfederalnem položaju Slovenije. To seveda zahteva gospodarsko in politično neodvisnost. Trdno pa stojim na stališču, da je to mogoče doseči tudi po drugačni poti, in ne po odcepitveni.” (20. 4. 1990, Vir: Delo)

Janez Janša, prvi obrambni minister

Foto: sta

Foto: sta

“Pravo razmerje sil se bo v novem parlamentu tako ali tako ustvarilo ob sprejemanju nove slovenske ustave in nekaterih ključnih odločitev v zvezi s položajem Slovenije v Jugoslaviji, pri katerih ne bo zadoščala samo strankarska pripadnost, temveč tudi osebni pogum. Prihajajo resni časi in dobro bi bilo, če bi se o njih kljub volilni propagandi resno pogovarjali.” (24. 2. 1990, Vir: Delo)

“Tistim, ki omenjajo možnost državljanske vojne in vojaškega posredovanja, če se bomo hoteli odcepiti, je treba povedati, da Slovenija ni Litva, ki predstavlja le nekaj odstotkov Sovjetske zveze in jo je zato lahko okupirati. Slovenije pa ni mogoče, še posebno od tistega trenutka ne, odkar se je demokracija začela prebujati tudi na Hrvaškem. Zgodovina namreč ne pozna primera, da bi nerazvita polovica države lahko okupirala razvito polovico.” (2. 4. 1990, Vir: Delo)

Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade

Foto: sta

Foto: sta

“V Jugoslaviji nočemo ostati za vsako ceno. V vladni koaliciji se o tem strinjamo. Če bo prišlo do konsenza s federacijo, v redu, v nasprotnem primeru pa se samo po sebi razume, da se bomo odločili za odcepitev.” (16. 6. 1990, Vir: Delo)

“Slovenija je z vsakim dnevom bolj suverena. Kdaj bomo dosegli popolno suverenost, ne morem natančno napovedati. Treba je uresničiti sveženj, zapisan v vladnih programskih usmeritvah, vključno z osamosvojitvijo na vojaškem področju. Če bomo čakali na demokratizacijo vse Jugoslavije, tako da se bomo lahko pogovarjali z demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti v drugih republikah, bo ta pogovor mogoč šele prihodnje leto. Za nas je zelo pomembno vprašanje tempa. Vsekakor nas čaka vroča jesen. Jeseni računamo na nekaj bistvenih premikov.” (30. 6. 1990, Vir: Delo)

Borut Pahor, predsednik Slovenije

Foto: Twitter

Foto: Twitter

“Zato pa moramo končno stopiti korak, ki nas popelje v politično prihodnost. Dokončno in povsem jasno, deklarativno in simbolno moramo odpisati komunizem. Seveda lahko začenjamo veliko diskusijo o tem, kaj je pravzaprav komunistična misel, kako je nastala, kdo je za njo stal in zakaj. Rad pa bi povedal, da bo takrat, ko bo dan na ta vprašanja predzadnji odgovor, že zdavnaj prepozno. Naši otroci se bodo takrat učili, da so slovenski komunisti izginili iz politike tam nekje po koncu slovenske pomladi. Nič več.” (13. 4. 1990, Vir: Delo)

Alojzij Šuštar, nekdanji ljubljanski nadškof

Foto: sta

Foto: sta

“Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Naša dolžnost je, da se jasno zavedamo svoje odgovornosti in se zrelo, modro in pogumno odločamo in s svojim glasovanjem prispevamo k uresničenju samostojne Slovenije.” (12. 12. 1990, Vir: Delo)

Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister Slovenije

Foto: sta

Foto: sta

“Obstajata dva scenarija: konfederativna Jugoslavija in popolnoma samostojna Slovenija. Drugi scenarij je pripravljen za primer, če prvi, ki mi je ljubši, ne bi bil uspešen. Povedati pa moram, da tudi federacija pomeni slovensko suverenost. Samo suverena Slovenija lahko sklepa konfederalni sporazum. Ko govorimo o scenarijih, seveda mislim na načelna izhodišča. Tehnične realizacije še nimamo pripravljene, vendar se o njej začenjamo pogovarjati.” (6. 7. 1990, Vir: Delo)

Igor Bavčar, prvi notranji minister

Foto: sta

Foto: sta

“Ankete javnega mnenja izpred nekaj dni kažejo, da več kot 85 odstotkov ljudi meni, da je treba absolutno braniti slovensko neodvisnost in integriteto naše republike pred vsemi, pa tudi tistimi, ki si prizadevajo, da bi JLA uporabili za svoje politične cilje. Ne gre za strah, ampak za odločnost.” (17. 12. 1990, Vir: Delo)

Miran Potrč, bivši poslanec SD

Foto: sta

Foto: sta

“V Sloveniji že dolga leta ni bilo sodnega in drugačnega preganjanja drugače mislečih državljanov. Demokracija, spoštovanje človekovih pravic, svoboda veroizpovedi, političnega prepričanja, združevanja, zborovanja in javne besede so že zdavnaj postale del življenja naših ljudi.” (15. 3. 1990, Vir: Delo)

“V Sloveniji bi gotovo gledali drugače na odnose v Jugoslaviji, če ne bi bilo v zadnjem času vse več poskusov, s katerimi so skušali nekateri poslabšati odnose v federaciji, če ne bi nenehno kritizirali vseh idej in pobud, ki so prihajale iz Slovenije, če ne bi bilo slišati groženj, da bi bilo treba Slovenijo disciplinirati …” (4. 4. 1990, Vir: Delo)

“Demos je prišel do konfederacije po opredelitvi za odcepitev. Zveza komunistov ni o odcepitvi kot svoji opciji nikoli doslej govorila in tudi zdaj o tem ne govori.” (Vir: Youtube, izjava za TV Beograd)

“Sodimo, da vlada, ki je doslej tako ravnala, ne more uspešno voditi projekta osamosvajanja dalje.” (Vir: Youtube, izjava za TV Beograd)

Rastko Močnik, član Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo

“Za nobeno države se ne splača jesti trave, narobe, država je zato tukaj, da nam omogoči bogat meni.” Vir: Youtube, izjava za TV Beograd)

Tone Anderlič, 2. 2. 1990

“Slovenska vlada pogosto kaže s prstom v Beograd, češ da so tam vse krivi. V 80 odstotkih to ni res, za veliko slabosti smo v Sloveniji krivi sami.”

POROČILO IZ TV DNEVNIKA 18. 6. 1991:

“Po mnenju Mileta Šetinca bo dan osamosvojitve ali gola formalnost, začinjena s patetično burko, ali pa dejanje s katastrofalnimi posledicami. Ni dilema, ali bomo jedli travo ali ne: Vprašanje je, kje. Zato je Jaša Zlobec predlagal, naj slovensko vodstvo drugim republikam predloži jasen koncept ureditve Jugoslavije, ne pa, da pristaja na recepte bosanskega in makedonskega voditelja.”

 

Aleksander Rant, Vir: Delo iz leta 1990