Saj ni res, pa je. Javna hiša RTV SLO je spet pokazala svojo strokovnost v oddaji Odmevi, ko je za komentatorja včerajšnjega zasedanja katalonskega parlamenta povabila nekdanjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Očitno se hiša, ki živi na račun slovenskih davkoplačevalcev in davkoplačevalk, ne zaveda, da bi morala poročati nevtralno in gledalcem dati priložnost, da se seznanijo z mnenjem strokovnjakov, kot so denimo dr. Ernest Petrič, dr. Dimitrij Rupel in dr. Peter Jambrek. Očitno RTV zgublja smerokaz in kot se je poslanec največje opozicijske stranke SDS Žan Mahnič hudomušno pošalil, so TV Odmevi končno gostili svojega pravega odgovornega urednika.
Kučan je na vprašanje, če je španska vlada s protesti na referendumski dan izgubila velik del podpore mednarodne skupnosti, ki bi jo sicer podprl, odvrnil, da so izgubili vsi. “Španija in navsezadnje Evropska unija sta izgubili del svoje kredibilnosti. Težko je napovedati, kaj bo, saj je kriza zelo globoka. Mislim, da bo upanje ostalo. Upanje na to, da bo zmagala razsodnost, modrost in odgovornost. Da se bo od postavljanja ultimatov prešlo v nek proces dogovarjanja, iskanja rešitve, nekega sporazuma, kako iz nastale situacije.”
Če drugega ne, so @TVOdmevi končno gostili svojega pravega odgovornega urednika.
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) October 9, 2017
Glede možnosti, da sredi Evrope leta 2017 pride do državljanske vojne, je Kučan povedal, da je imela Španija z državljansko vojno izkušnjo in dodal, da si težko predstavlja, da bi po slabih 50 letih lahko prišlo do nje. Tako v Barceloni kot v Madridu morajo razmišljati o tem, da bodo skupaj živeli, našli neko obliko sožitja. “Tudi mi smo ob koncu življenja Jugoslavije predlagali, da se mirno razidemo, da najdemo neke nove osnove skupnega življenja. Vsi naši poskusi, predlogi, so bili zavrnjeni. Zdaj po skoraj 25 letih smo uredili odnose ali so uredili odnose med nami in Srbijo. Če bi takrat sprejeli, kar smo predlagali, bi se izognili vojnemu nasilju med Zagrebom in Beogradom na teh prostorih. Toliko in toliko življenj je bilo žrtvovanih, toliko in toliko nasilja in poglabljanja sovraštva. Po mirni poti se da priti do rešitve,” izpostavlja Kučan.
https://twitter.com/cesenj/status/917480921053450240
Stari komunist na @TVOdmevi uči državljane demokracije? Samo v Sloveniji, drugje bi današnjo oddajo spremljal iz zapora.
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) October 9, 2017
Glede vzporednic Slovenija – Katalonija
Slovenija je imela v ustavi iz leta 1974 zapisano pravico do samoodločbe, Katalonci pa tega nimajo. Po drugi strani pravijo, da najmanj dve konvenciji Združenih narodov dajeta pravico do samoodločbe. Po prepričanju Kučana so vzporednice drugotnega pomena. Glede razlogov, ki so pripeljali do razpada Jugoslavije in seveda tudi do slovenske odločitve za samostojnost, je Kučan povedal, da meni, da je tukaj nekaj podobnosti in tudi nekaj razlik. “Kar zadeva ustavnost, katalonska ustava je takšna kot je. Ta ustava ima tudi neko predzgodovino, pred to ustavo je obstajala neka pogodba med vlado, ki jo je takrat vodil Suarez, in katalonskimi oblastmi, ki je nihče ne omenja. Zakaj je Madrid tako trdovratno zavračal vse predloge Barcelone, da bi prišlo do neke drugačne razprave o drugačni organizaciji te države?” Španija je v resnici po besedah Kučana centralizirana, ampak ne formalno centralizirana država, ker ima veliko avtonomnih pokrajin z različnimi stopnjami avtonomije. “Če ti razgovor odbiješ, potem se težko sklicuješ na tisto, kar si bil nepripravljen vzeti kot predmet svoje razprave. Na drugi strani pa seveda vprašanje legitimnosti oziroma te v dokumentih Združenih narodov priznane naravne pravice do samoodločbe, na katerega smo se mi sklicevali, seveda je bila naša ustavna situacija drugačna.”
“Ni šlo za odcepitev šlo je razdružitev, kar je pogojeno z nastankom Jugoslavije in kako smo v Jugoslaviji, glede na to, da smo po svoji volji prišli, smo tudi odšli. Zgodovina Španije in tudi Katalonije v Španiji je drugačna. Tako je z demokracijo. Od padca Francovega režima je dobrih 50 let, tolikšno je obdobje demokracije v Španije. Zmotilo me je, da se je v demokratični državi državljanom prepovedalo pravico glasovati, v kakšni prihodnji urejeni državi želijo živeti. Tega nasilja preprosto ne morem razumeti, ker če zelo poenostavim, v demokraciji je državljane dovoljeno tepsti, v diktaturi ali nedemokratični državi pa je to prepovedano. Navsezadnje, o tem stališču govori tudi sedanje obnašanje Evropske unije.”
Kučan je spomnil na protest za enotnost Španije, ki je pokazal, da je katalonska družba močno razdeljena. “Gre za vprašanje legitimnosti. Ta podatek o tej relativno nizki udeležbi, se pravi udeležbi, ki ni dosegla 50 odstotkov, je zasenčilo vprašanje o legitimnosti. Tudi, ko smo mi sprejemali zakon o plebiscitu, smo imeli težke diskusije o tem, kako postaviti kvorum. Bil je del političnih ljudi v Sloveniji, ki so za vsako ceno želeli pozitiven izid plebiscita. Dosegli smo kvalificirano večino, ker smo poznali razpoloženje ljudi, tu ni bilo dvoma, kako bodo večinsko glasovali in drugič, ker smo gledali naprej k legitimnosti plebiscita, ki predstavlja pomemben argument pri iskanju mednarodnega priznanja.”
Glede osamosvojitve Katalonije in Slovenije povsem drugačno stališče
Kučan je za konec povedal, da zagovarja argument, da to ne predstavlja notranje zadeve Španije, ker Španija predstavlja del EU. “EU bi se morala vključiti, ker je problem globok, kajti najti je potrebno rešitev, ki ne bo pripeljala do radikalizacije, da se separatizmi ne bi pojavljali v drugih delih Evrope.” Glede na povedano lahko vidimo, da Kučan zavzeto stremi k osamosvojitvi Katalonije, glede Slovenije pa je obstajala povsem drugačna zgodba. “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990. Kdo bi ga razumel.
”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.
”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.
”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.
”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989
”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.
”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.
”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
H. M.