fbpx

Kulturnika Kuntner in Končar: “Slovenci imamo premalo zavedanja do kulture in domovine”

Foto: STA

Kulturnika Roman Končar in Tone Kuntner menita, da v Sloveniji še vedno nimamo zavedanja do kulture in domovine, a ima Kuntner še vedno upanje, da se zavest vendarle prebuja in se stanje obrača na bolje. Pred prihajajočim praznikom je Končar dejal, da brez slovenskih kulturnih ustvarjalcev te države ne bi bilo. Tudi po Kuntnerjevem mnenju  imajo kulturniki veliko moč. “Njihov glas mora izvirati, kot sem rekel, iz resnice in poštenja … še pomembnejše – iz Ljubezni. Nikoli in nikdar iz sovraštva! Vse preveč je patološkega sovraštva, ki zastruplja naše medsebojne odnose,” je dejal Kuntner.

Po mnenju slovenskega igralca, producenta, scenarista, režiserja, podjetnika in novinarja Romana Končarja Slovenci absolutno nimamo zavedanja do kulture ter domovine in imamo premalo zavedanja, da imamo svojo državo. Tisti, ki pa parcialno krojijo našo usodo, slovenske kulturnike in politike pa ocenjuje, da imajo še vedno odločno premalo zavedanja do kulture in domovine.

Slovenski pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner je pred časom dejal, da bi morali imeti ljubezen do domovine, ljubezen do slovenske besede, ljubezen do narave. Meni, da imamo premalo zavedanja, da imamo svojo državo in da to ni tako samoumevno, kot se morda zdi. “Še vedno tako mislim. Vendar UPANJE, da se ta zavest vendarle prebuja in se stanje obrača na bolje, še ni umrlo,” je izpostavil.

Pesnik Tone Kuntner (Foto: STA)

Kuntner je pred desetletjem še redno nastopal na tradicionalnem recitalu Prešernove poezije na Tromostovju v Ljubljani. Zaradi stanja duha v mestu in državi je to pred nekaj leti protestno opustil in sedaj raje nastopa na podeželju. “Nastopil sem pa s Prešernom velikokrat po drugih slovenskih mestih in vaseh in tudi pri rojakih v tujini,” je pojasnil.

Po Končarjevem mnenju brez slovenskih kulturnih ustvarjalcev te države ne bi bilo, ne toliko v političnem smislu, ampak v smislu jezika, saj nam je uspelo obdržati slovenščino in dvojino, medtem ko je v času našega osamosvajanja po svetu izginilo več kot 50 jezikov. Tudi po mnenju Kuntnerja imajo kulturniki veliko moč. “Njihov glas mora izvirati, kot sem rekel, iz resnice in poštenja … še pomembnejše – iz Ljubezni. Nikoli in nikdar iz sovraštva! Vse preveč je patološkega sovraštva, ki zastruplja naše medsebojne odnose,” je dejal.

Iz sovraštva se nikoli ni rodilo nič dobrega
O kulturnikih, ki se udeležujejo petkovih protestov, Končar nima nobenega mnenja. Kuntner pa meni, da se iz sovraštva še nikoli ni rodilo nič dobrega, tudi iz razrednega ne. “Zato petkovih protestov ne bom komentiral, še manj omenjal imena, ki jih vodijo. Sploh pa ne bom izgovoril imen kulturnikov, ki se hranijo s sovraštvom in z manipulacijami. To že sodi v patologijo,” nam je pojasnil. O besedah, ki jih je pisateljica Svetlana Makarovič namenila novinarju in režiserju Jožetu Možini Končar meni, da ne bi smeli mešati politike in kulture. “Obračunavati v polju družbene nadstavbe, duhovna omika v smislu izobrazbe, akademizma je zagotovo bolj odraz tistega, ki to počne, kot pa karkoli drugega,” je dejal Končar.

Slovenski igralec, producent, scenarist, režiser, podjetnik in novinar Roman Končar (Foto: Facebook)

Končar meni, da je kultura povezana s politiko, saj smo Slovenci majhen narod. V smislu kulture v slovenskem jeziku po njegovem opažanju lahko kulturniki bolj malo ustvarjajo brez proračunskega denarja. “Zato je težko potegniti ločnico med kulturo in politiko, saj smo vitalno odvisni od proračunskega denarja,” je pojasnil in dejal, da nima želje ocenjevati dela politike. “Ni treba ponavljati, da ima v naši družbi izraz politika negativen prizvok. Ker so jo umazali negativci,” pa je dejal Kuntner. Meni, da je politika delovanje za dobro družbe in posameznikov na vseh področjih. “Torej tudi ni treba ponavljati, da je vsakdo med nami dolžan delovati v dobro družbe, ne le kulturniki. Stari Grki so menda tiste, ki se niso ukvarjali s politiko, imenovali idiote.”

V prejšnjem sistemu so morali kulturniki služiti z ideološko predanostjo
Na vprašanje o tem, kakšen je bil status kulturnikov v prejšnjem sistemu in kakšen je danes, je Končar odgovoril, da o tem nima časa razmišljati, saj ima preveč dela, zato da preživi. “Delam na prostem trgu, prav tako sem za svoje delo plačan na prostem trgu,” je pojasnil. Kot je opazil Kuntner, je v prejšnjem sistemu kultura imela na videz privilegiran položaj, a mu je morala služiti z ideološko predanostjo. “Svoboda se je dosegala z drznostjo in zvitostjo. Danes so kulturniki svobodni in so zavezani, kot sem že rekel, samo resnici, poštenosti in Ljubezni. Ki pa ima svojo ceno in si jo je pogosto treba izboriti,” je dodal.

Foto: STA

Kuntner meni, da je Slovenija lepa, bogata in srečna država, a smo si njeni prebivalci sami zapravili pravico do srečnega življenja v njej, ker smo v prah poteptali resnico in poštenost in ker nas obvladujejo pohlep, napuh, sovraštvo in samouničevalna strast. Pred 31 leti smo se 90-odstotno odločili za svojo državo, a nismo spremenili svojega “balkanskega” odnosa do nje. Od države terjamo samo pravice, ne čutimo pa dolžnosti.

“Ne zavedamo se, da smo država mi vsi in da vsako življenje uspeva le, če ga poji ljubezen. Seveda pa ljubezni ni mogoče zaukazati. Vsako življenje brez ljubezni pa se počasi suši, shira in umre,” je pojasnil Kuntner. Tudi Končar meni, da sta resnica in poštenost v Sloveniji poteptana, obvladujejo pa nas pohlep, napuh in “favšija”. “Veste, če bi ‘favšija’ gorela, bi se lahko celotna Slovenija ogrevala brezplačno. Dobro bi bilo, da bi Slovenke in Slovenci se zbistrili in skupaj stopili ter nagnali vse tiste, ki nam hočejo slabo kot narodu,” je še dodal.

Druga kitica Zdravljice bi morala biti v himni
Kuntner in Končar pravita, da bi druga kitica Zdravljice lahko bila prva od dveh kitic naše narodne himne. To je predlagal že pesnik Janez Menart v knjigi Slovenec v Srboslaviji (2001). “To prakticiram že več kot desetletje na vseh svojih državotvornih nastopih doma in med rojaki v tujini. Ali nagovorim pevce, ki pojejo himno, da to storijo, ali preprosto te verze povem sam. Tako sem storil tudi na državni proslavi,” je pojasnil Kuntner. Po njegovem mnenju gre v tem primeru za ponos in državotvorno zavest. “Tako delam, kjerkoli imam to priložnost. Utrjujem samo “zasluženi dar zgodovine”, tako sem poimenoval rojstvo slovenske države pred tremi desetletji. Peterle je rekel: “nasmeh zgodovine, nekdo drug: poljub zgodovine ali zvezdni trenutek slovenske zgodovine”.”

Slovenci smo z osamosvojitvijo dobili svoje državne simbole. Če državo spoštujemo, se z njenimi simboli tudi ponašamo. “Žal imamo do države še zmeraj neprimeren, odtujen odnos. Še posebej pa bi morali biti ponosni na svojo Zdravljico zaradi vsebine, in ker ima vsaka kitica, če je pravilno zapisana, obliko vinskega kozarca, kar je edinstveno na svetu,” je pred časom dejal Kuntner. O tem danes nerad razmišlja, ker ga boli in se zaveda, da je Slovenija potrebna zdravljenja. “Predvsem na področju vzgoje in izobraževanja. Upam, da bodo popolno ozdravljenje nekoč doživeli moji zanamci. Če ne, smo narod, ki ni vreden čudeža, ki ga je z rojstvom države doživel.”

Foto: Občina Grosuplje

Tudi Končar meni, da imamo do države in njenih simbolov neprimeren odnos. “Bolj bi morali spoštovati slovensko zastavo, vsaka hiša bi morala imeti jutri ob prazniku izobešeno slovensko zastavo,” je pojasnil in še v nadaljevanju sklenil, da si je država sama kriva, da imamo do nje neprimeren odnos. “Nekateri so državo uničili, da je ljudje ne spoštujejo, kar je žalostno.”

Za konec nam je še Kuntner pred prihajajočim praznikom zaupal verz:

Le svojo srčno uro imam,

po kateri znam in moram

živeti.

Z njo morem izmeriti

in prešteti vse,

kar v življenju

dobim in dam

in z njo prebroditi

najdaljše minute

svojega časa.

Po njej se ravnam,

četudi vse druge ure okoli

velijo drugače

in sem pogosto

prekleto sam.

 

 

Sara Rančigaj