fbpx

Kustečeva in Simoniti predstavila dosežke slovenskega predsedovanja EU

Ministrica prof. dr. Simona Kustec. | Avtor Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec in minister za kulturo Vasko Simoniti sta danes predstavila ključne dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kustečeva je izpostavila doseženo na področju evropskega raziskovalnega prostora in sprejem evropskega modela športa, Simoniti pa sprejetje sklepov v podporo evropskemu avdiovizualnemu sektorju.

Kustečeva je predstavila najpomembnejše dosežke na štirih področjih – izobraževanja, športa, mladine ter znanosti in raziskav, ki sodijo pod okrilje Sveta EU, ki mu je predsedovala v drugi polovici minulega leta. “Verjamem, da smo postavili z dosežki našega predsedovanja temelje za vsaj nadaljnje desetletje razvoja ključnih usmeritev na posameznem resorju,” je dejala na skupni novinarski konferenci v Ljubljani.

Pandemija covida-19 je zaznamovala tudi področje izobraževanja. Tudi v tej luči se je po ministričinih besedah odprlo vprašanje potreb po prepoznavanju novih vizij znanja in načinov izobraževanja, ki se je odrazilo v sprejetju resolucije o izobraževanju odraslih do leta 2030. Drug tak “konkreten odziv na pandemijo” je bilo sprejetje priporočil o kombiniranem učenju, pa tudi strateški okvir, ki predstavlja temelje za evropski izobraževalni prostor.

Na področju športa je Kustečeva kot “zgodovinski dosežek” izpostavila sprejem evropskega modela športa, ki ohranja vlogo športa kot temeljnega, simbolnega povezovalca odprtosti in enakosti. Ministri EU so tudi podprli jasno zavezo spodbujanja športa kot vseživljenjske telesne aktivnosti.

Velik dosežek je Evropski raziskovalni prostor
Na področju mladine je Slovenija dosegla več, kot si je prvotno zamislila, predvsem zahvaljujoč odločitvi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da letošnje leto postane evropsko leto mladih, je dejala Kustečeva. Kot velik dosežek slovenskega predsedovanja na področju znanosti in raziskav pa je omenila Evropski raziskovalni prostor (Era), ki bo služil kot podlaga za raziskovalno in znanstveno dejavnost v prihajajočem obdobju. Omenila je tudi ljubljansko deklaracijo, ki se zelo jasno zavezuje spoštovanju enakosti spolov v raziskovalnem in znanstvenem prostoru. Kustečeva je ob tem predstavila tudi finančne podatke. Na vseh štirih resorjih so porabili nekaj manj kot 824.000 evrov, kar je polovico manj od zneska, predvidenega ob začetku predsedovanja.

Dosežke na področju kulture je danes predstavil tudi minister Vasko Simoniti, ki je uvodoma povedal, da je usklajevanje in oblikovanje skupnih stališč v EU na področju kulture glede na različne interese držav članic zelo zahtevno delo. V to je bilo vloženega ogromno dela in energije, izkupiček pa je ocenil kot “uspešen”.

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti (Foto: Ministrstvo za kulturo)

Med uspehi je izpostavil sprejetje sklepov v podporo evropskemu avdiovizualnemu in medijskemu sektorju, ki ga je močno prizadela pandemija covida-19, pa tudi sklepov o pobudi Novi evropski Bauhaus. Omenil je še pomen in vlogo evropske kulturne dediščine, čemur sta bila posvečena konferenca v Ljubljani in srečanje o evropski kulturni dediščini v Benetkah septembra lani.

Minister je pri tem naštel tudi pomembnejše kulturne dogodke in prireditve, ki jih je organizirala Slovenija. Med temi je izpostavil baletno predstavo Povodni mož na Bledu ob začetku predsedovanja, ki je imela po ministrovih besedah “zelo velik odmev tudi v EU”. V Bruslju pa se je Slovenija med drugim predstavila z razstavo slovenskega slikarstva Živimo v vznemirljivih časih in razstavo kostumografa Alana Hranitelja z naslovom Omara norega klobučarja.

Sara Kovač