fbpx

Danes imamo rekordno nizko brezposelnost, rekordne prihranke na bankah in visoko gospodarsko rast – nekaj, kar koalicija KUL ne bi nikoli ustvarila!

Foto: STA

Čeprav nas je s pandemijo novega koronavirusa prizadela najhujša kriza od osamosvojitve dalje, smo priča dobrim gospodarskim kazalcem v državi. Imamo namreč rekordno nizko brezposelnost in visoko gospodarsko rast. Gospodarska aktivnost večine dejavnosti je višja kot pred razmahom epidemije, Statistični urad RS pa je povrhu še razkril, da so slovenska gospodinjstva v lanskem letu ustvarila rekordne prihranke. “Prvi dejavnik je, da se kupna moč slovenskih gospodinjstev v času epidemije ni zmanjšala. Z ukrepi vlade se je ohranjala zaposlenost in se je ciljalo prav na kupno moč gospodinjstev,” je med drugim pojasnil ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik.

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila lani z 22,6 odstotka rekordno visoka, medtem ko dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,4 odstotka. Ker nas je zanimalo, kaj je vplivalo na rekordno višino prihrankov slovenskih gospodinjstev, smo povprašali nekdanjega ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika.

Z ukrepi vlade se je ohranjalo zaposlenost in ciljalo na kupno moč gospodinjstev
Lahovnik nam je uvodoma pojasnil, da je prvi dejavnik, da se kupna moč slovenskih gospodinjstev v času epidemije ni zmanjšala. To je mogoče pripisati ukrepom vlade, ker se z njimi ohranjala zaposlenost in se je ciljalo prav na kupno moč gospodinjstev. “Deloma se je zmanjševala potrošnja, predvsem v času zapiranja, v razmerah, ko je bilo poslovno okolje zelo tvegano, so se gospodinjstva praviloma odločala za najbolj varno naložbo svojih prihrankov, to pa so depoziti in nepremičnine.”

Foto: iStock

Po besedah Lahovnika imamo paradoks, da imamo v času največje globalne krize po II. svetovni vojni v Sloveniji pravzaprav rekordne cene nepremičnin in rekordne zneske depozitov na bankah. “Upoštevati moramo, da vsaj ko govorimo o depozitih, je bila to na nek način odlična podlaga za to, da je ob sproščanju ukrepov gospodarstvo hitro okrevalo. Vidimo, da se je tudi potrošnja potem začela hitro povečevati ob podpiranju potrošnje gospodinjstev, ne samo države. Deloma pa se je to res še naprej prelivalo na nepremičninski trg, kar se pozna na cenah nepremičnin v Ljubljani, ki so rekordne.”

Povečale so se naložbe v vzajemne sklade
Vsi protikrizni ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu so bili ciljani na ohranjanje kupne moči. Ta kupna moč se je po besedah Lahovnika deloma prilila v prihranke, še posebej v obdobju, ko je bilo trošenje manjše, deloma pa v odsotnosti drugih varnih naložb v nepremičnine. Negotovost na trgu vrednostnih papirjev je bila namreč velika. “Ljudje imajo tudi slabe izkušnje iz slovenske pidovske privatizacije, zato neradi vlagajo v vzajemne sklade in delnice, čeprav so se tudi naložbe v vzajemne sklade povečale. So se pa slednje, ki so tudi varna naložba, povečale precej manj, kot pa se je prelilo denarja na banke in v nepremičnine.” Nepremičnine v Ljubljani tako dosegajo rekordne vrednosti. To pa sicer ni tako neobičajno, ker je podobno tudi v nekaterih drugih državah, prestolnicah Evrope. “Velik del denarja se je prelil v nepremičnine, deloma na banke, države so namreč s protikriznimi ukrepi ciljale tudi na ohranjanje kupne moči. Bistveno je, da se je ohranjala zaposlenost in s tem socialna varnost, v neki vmesni fazi, ko je bil lockdown, je bila potrošnja majhna. Ljudje, tudi če so želeli, niso mogli trošiti, kot so pred krizo.” Kot pravi, je povsem logično, da so se jim oblikovali določeni prihranki makroekonomsko gledano.

dr. Matej Lahovnik (Foto: STA)

Če smo se v času krize pred 13 leti ukvarjali z rekordnim številom brezposelnih, o zlomu gradbenih podjetij in nepremičninskega trga, se danes pogovarjamo pravzaprav o tem, da imamo rekordno nizko brezposelnost, rekordne prihranke na bankah in pa tudi visoke cene nepremičnin, kar pa je bolje, kot da bi se pogovarjali o rekordni brezposelnosti in zlomu gospodarstva, poudarja Lahovnik.

Levica nima fokusa na gospodarskem razvoju
Poslanci opozicijskih poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci so na predlog Levice obstruirali glasovanja na torkovi seji DZ. Ker pa temu ni slepo sledil tudi predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, so se pričeli vršiti napadi in iz vrst KUL-a, ki naj bi sicer po neuspelem sodelovanju v Šarčevi vladi našel skupno točko, na kateri naj bi bilo tokrat “zares” mogoče sodelovanje. Ker so odzivi, kjer ne manjka medsebojnega obtoževanja, le dokazali, da so eno besede, drugo praksa, nas je zanimalo, kako bi lahko KUL v prihodnje sprejemal ukrepe, ki bodo gospodarsko naravnani v dobrobit države.

Politični analitik Miloš Čirič (Foto: Nova24TV)

Politični analitik Miloš Čirič nam je pojasnil, da je vse odvisno od tega na kaj imaš fokus. Ali imaš torej fokus na gospodarski in drug razvoj ali imaš fokus na prerazdeljevanje. “To sta dva osnovna fokusa tudi v politiki. Moderne leve in desne stranke po svetu iščejo neko kombinacijo tega. Iščejo nekaj kar lahko imenujemo ‘pravično družbo’ v takšni in drugačni obliki, kot si to nekdo predstavlja in iščejo razvoj.” Po besedah Čiriča uspešne stranke zelo pazijo, da želje po pravični družbi ne ogrozijo gospodarskega razvoja. Zavedajo se namreč, da je gospodarstvo podstat vsega.

KUL je pomaknjen zelo v levo
“Če pa je ena stranka, kot je Levica, je fokus popolnoma na porazdeljevanju. Že znotraj KUL-a so razlike na tem področju gromozanske. Torej eni jemljejo stvari na način, kako bi pravzaprav od nekje vzeli pa po njihovem mnenju pravično porazdelili, ker izhajajo iz načela enakih želodcev, drugi pa se zavedajo, da je potrebno tudi nagrajevanje v primeru delovnih dosežkov itd. Bitka bije med njimi.” Po besedah Čiriča je Levica uspela KUL pomakniti zelo v levo. Cel politični prostor se je tako premaknil v levo. “Naenkrat tisti,  ki so bili prej na sredini, ali celo leva sredina, so naenkrat postali desničarji. Tipični primer tega je SMC.”

Voditelji leve opozicije KUL (Foto: STA)

“Kam vodi takšno pravičništvo, ki se ga gredo? Včasih je bilo težko presedlati drugam, danes pa je to enostavno, greš drugam delat, ali delaš na drug način.” Čirič pravi, da sam ne verjame v to, da bi se tudi oni uspeli dogovoriti za nekaj, kar bi bilo dobro. “Kljub vsemu je v KUL-u nekaj ljudi, ki razmišljajo bolj liberalno v smislu gospodarskega razvoja (Matjaž Han je tipičen primer tega). Kar se sedaj dogaja je klasična politična bitka. Zorčiča so napadli, da izključijo potencialnega tekmeca,” je zaključil.

Nina Žoher