fbpx

Minister Šircelj: Državi ni treba obdavčevati tistega dela denarja ljudi, ki je nujno potreben za življenje

Minister za finance Andrej Šircelj (Foto: STA)

Na 73. redni seji so na vladi določili besedila predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Minister za finance mag. Andrej Šircelj je povedal, da so spremembe zakona namenjene tudi stimuliranju ljudi, da ustvarijo več, saj bodo plačali manj davka kot ga sicer. “Ta zakon je dejansko tak, da je namenjen ljudem,” je izpostavil Šircelj. Za časnik Finance pa je minister povedal, da tudi za izboljšanje javnih financ in blaginjo ljudi lahko veliko naredimo z upoštevanjem ukrepov, epidemije namreč še vedno ni konec.

Minister za finance mag. Andrej Šircelj je za Finance povedal, da so kot glavni ukrep za nižjo obdavčitev predlagali višjo splošno olajšavo, ki se bo postopoma, s sedanjih 3.500 evrov na leto dvignila na 7.500 evrov leta 2025. Torej, predlagali so, naj bo splošna olajšava v višini nujno potrebnih stroškov za življenje. “Neetično, nemoralno, necivilizacijsko namreč je, da država obdavčuje tisti denar, ki je nujen za življenje. Ne vem, zakaj se tega ni spomnila kakšna vlada že pred nami, saj so bili podobni predlogi že dani,” je dejal. Pojasnil je, da moramo pogledati čisti davčni sistem tako, da splošna olajšava zagotavlja enak položaj vsem v višini nujnih življenjskih stroškov. To pomeni, da država ne obdavčuje denarja, ki je nujen za življenje. Če gledamo statično, bo na začetku prišlo do manjka finančnih prilivov, a jih bomo nadomestili z večjo gospodarsko rastjo, davki od povečane potrošnje in optimiziranjem materialnih stroškov in storitev.

Glede tega, ali bi se ob pocenitvi dela oziroma zvišanju neto plače na drugi strani lahko pojavil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, je minister pojasnil, da se z začetkom uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi se prispevek ne bo uvedel. “Tudi storitve se bodo uvajale postopoma in tem bodo sledili tudi finančni viri,” je dejal ter povedal, da so predvideni različni viri financiranja, od državnega in evropskega proračuna, pa vse do demografskega sklada. Obstaja sicer možnost, da se bo v prihodnosti prispevek uvedel, a prav gotovo ne v začetku uveljavitve zakona. Minister je tudi povedal, da predlagane davčne spremembe pomenijo del potrebnih ukrepov za pospešek gospodarstva, ki sicer potrebuje še druge ukrepe, ne le davčne. Naštel je na primer enostavnejše pridobivanju različnih soglasij, dovoljenj za delo in poenostavitvi davčnih obračunov evidenc. “Debirokratizacija se bo nadaljevala tudi na drugih področjih,” je napovedal.

Foto: STA

Spreminja se tudi zakon o davčnem postopku
Postopki bodo morali biti končani prej, zdaj se lahko vlečejo tudi leta,” je bil kritičen Šircelj. Zakon ima namreč instrukcijski rok za končanje inšpekcijskih pregledov, ki za inšpektorje ni zavezujoč. Ta se bo spremenil v prekluzivni rok, kar pomeni, da bo moral biti neki običajen davčni postopek na prvi stopnji končan v najpozneje devetih mesecih, v primeru zahtevnejših postopkih pa se bo ta rok lahko podaljšal še za tri mesece. V pogovoru za Finance je Šircelj govoril tudi o Fursu, za katerega je med drugim dejal, da ne sme biti več samo represivni organ, razen v skrajnih primerih. Postati mora prijazen do zavezancev, edukativen organ. Glede samostojnih podjetnikov – porajalo se je namreč vprašanje, če bodo normirance dodatno omejili ali uvedli spremembe pri višini davka – pa je pojasnil, da je normiranec pač samostojni podjetnik in ta status mu določa, da ima normirane odhodke. “V tem trenutku ne predvidevamo sprememb,” je dejal Šircelj.

Foto: STA

Vlada je sprejela tudi program stabilnosti
V programu stabilnosti vlada načrtuje postopno zmanjševanje primanjkljaja, ki je v letu 2021 ocenjen v višini 8,6 odstotka BDP, nato pa se bo zmanjševal; leta 2022 na 5,7 odstotka BDP, leta 2023 na 3,8 odstotka BDP, leta 2024 na 2,8 odstotka BDP. “To nam bo uspelo tudi z investicijami, ki bodo pozitivno vplivale na gospodarsko rast in s tem tudi na večje javnofinančne prihodke. Za to potrebujemo odprto ekonomijo. Ocenjujem, da ne bo novih, posebnih zakonov za uravnoteženje javnih financ,” je minister pojasnil, kako se bo Slovenija spopadala z epidemijo oziroma njenimi posledicami. Po ocenah bo javni dolg v letu 2021 znašal 80,4 odstotka BDP in se postopno zmanjševal, v letu 2022 na 79,6 odstotka, v letu 2023 na 79 odstotkov BDP in v letu 2024 na 78 odstotkov BDP – kar nas uvršča nekje na sredino držav v EU. Agencije nam zaradi upravljanja dolga dajejo stabilne ocene.

Nekatere predlagane spremembe pri dohodnini:
Splošna olajšava se s 3.500,00 evra letno zvišuje na 7.500 evrov s prehodnimi obdobji od davčnega leta 2022 do 2024
Tisti, ki bodo imeli delnice 15 let, ob prodaji ne bodo plačali davka
Znižuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala – torej tudi nepremičnin) s 27,5 na 25 odstotkov
Znižuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov. Hkrati se znižuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s 15 na 10 odstotkov
Ministrstvo za finance predlaga tudi, da bi se zavezanec lahko sam odločil, ali se bodo njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčili z dohodnino sintetično ali cedularno

Ta splošna olajšava je etična kategorija. Tukaj se postavi vprašanje ali naj država obdavčuje del denarja ljudi, ki je nujno potreben za življenje. Jaz mislim, da ne,” je poudaril finančni minister Šircelj. Letno bodo denimo tisti s povprečno plačo od svoje plače prejeli približno 260 evrov več na letni ravni že za naslednje leto. Razbremenitev obdavčitve pri dohodnini bo prinesla olajšavo zavezancem za dohodnino, s čimer si želijo spodbuditi okrevanje gospodarstva. “S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini zasledujemo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covid-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev,” so pojasnili na vladi. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.

Nekatere predlagane spremembe za podjetja in podjetnike:
Predlog širi obseg olajšave za zaposlovanje, in sicer na zaposlovanje oseb s poklici, za katere na trgu ni dovolj kadra, glede na potrebe delodajalcev
Predlaga se zvišanje olajšave za zavezanca, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, z 20 na 80 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji
Določa se nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Olajšava je določena v višini 40 odstotkov kvalificiranih vlaganj
Višja olajšava za donacije od veljavne (z 0,3 na en odstotek)

Glavne predlagane spremembe pri DDV:
Račun se izroči kupcu le na njegovo zahtevo
Uvaja se izjema od omejitve pravice do odbitka DDV pri nabavi motornih vozil
Drugačne obveznosti obračunavanja DDV pri spletni prodaji – niža se na primer prag za obdavčitev z DDV v državi, v katero oseba prodaja blago prek spleta na 10 tisoč evrov, prav tako tudi ne bo več oprostitev DDV za dobave malih vrednosti iz neevropskih držav. Do sedaj je bil prag 22 evrov

Glavni cilj celotnega paketa sprememb na davčnem področju je pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji
Cilj in namen predloga zakona o davku na dodano vrednost je predvsem administrativna poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti za davčne zavezance in administrativna razbremenitev tako davčnih zavezancev kot tudi davčnega organa ter podpora pri zasledovanju okoljevarstvenih vidikov. Spodbujanje nabave motornih vozil brez izpusta ogljikovega dioksida skozi pravico do odbitka DDV od nabave takih vozil, bo imelo pozitivne učinke na zmanjšanje izpusta ogljikovega dioksida v ozračje in doseganje danih zavez, sprejetih v Republiki Sloveniji in obvez Republike Slovenije na osnovi mednarodnih sporazumov in zakonodaje EU z vidika spodbujanja zmanjševanja onesnaževanja okolja. Cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19 na način, da se z določenimi fiskalnimi ukrepi, kot podpornimi ukrepi drugim politikam, naslavlja širše družbene cilje te generacije, vezane na soočenje s podnebnimi in okoljskimi spremembami, ki zahtevajo implementacijo praks, ki vodijo k trajnostnim, zelenim in digitalnim rešitvam, ki bodo administrativno enostavne z vidika implementacije in ne bodo povzročale zavezancem dodatnih administrativnih bremen.

Glavni cilj celotnega paketa sprememb na davčnem področju pa je doseči razbremenitev dela z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 in administrativna razbremenitev. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Pomembna cilja sta torej ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti, pri čemer so pomemben dejavnik tudi razmere na mednarodnem trgu dela, torej sposobnost gospodarstva obdržati in privabiti ustrezne kadre, zato je cilj predvsem povečanje razpoložljivega dohodka delavcev.

Sara Bertoncelj