fbpx

Hitrejši postopki, debirokratizacija, varovanje ljudi in okolja – vse to je skladno s poslanstvom izpeljalo Ministrstvo za okolje in prostor

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (Foto: STA)

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sistemske rešitve enega leta 14. Vlade RS izpeljalo skladno s poslanstvom skrbi za varovanje okolja v ravnotežju s spodbujanjem razvoja in koalicijskimi zavezami, so z ministrstva sporočili v izjavi za javnost. Bistveni ukrepi, s katerimi so se na ministrstvu ukvarjali so da, zasledujejo cilje hitrejših postopkov, debirokratizacije in varovanja ljudi ter okolja. Trenutno ima MOP v pripravi spremembe Zakona o urejanju prostora, Zakona o vodah in Gradbeni zakon. Spremembe zakonodaje, kot del koalicijskih zavez, sledijo ciljem zagotavljanja večjih finančnih sredstev in enostavnejših postopkov, kar bo bistveno pripomoglo k razvoju države.

Med strateškimi dokumenti Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so pripravljene osnove Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, Strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 in Pomorski prostorski načrt Slovenije. Slovenija strateško zasleduje cilje ogljične nevtralnosti do 2050, odgovornega ravnanja z viri energije, k sanacijskim ukrepom za zagotovitev čistejšega pridobivanja energetskih virov ter k decentralizaciji in skladnemu regionalnemu razvoju. “Med pomembnejšimi okoljskimi cilji je skrb za čisto in varno okolje, zato moramo v Sloveniji področje odpadkov urediti strateško, skladno z obrnjeno piramido ravnanja z odpadki. MOP pripravlja takšne spremembe Zakona o varovanju okolja, ki bodo rezultirale manj odpadkov, za preostanek odpadkov pa bo uredil sistemske rešitve varne predelave in ponovne uporabe. Ravnotežje med razvojem in skrbjo za varovanje okolja je poslanstvo MOP, ki ga bo odgovorno nadaljeval preko vseh sistemskih rešitev tudi v preostanku mandata,” je ministrstvo med drugim zapisalo v svoji izjavi za javnost.

Z namenom hitrejšega razvoja, kar je še posebej pomembno za okrevanje zaradi epidemije, je MOP s prenovo zakonodaje začrtal zmanjšanje birokratskih ovir oziroma administrativnih bremen pri načrtovanju posegov v prostor ter pri gradnji. Situacija na Agenciji RS za okolje je v primerjavi z letom 2019 boljša, kar je predvsem posledica uveljavitve spremembe uredbe o presoji vplivov na okolje (PVO), s katero se je zmanjšal mesečni pripad zahtev za začetek predhodnega postopka. Prav tako se je zmanjšalo število nerešenih zahtev in zaostankov na račun izdaje sklepov o ustavitvi oziroma zavržbi za posege, za katere glede na spremenjeno PVO uredbo, izvedba predhodnega postopka več ni bila potrebna. Tako se je na ARSO število zadev zmanjšalo za 50 odstotkov, število nerešenih zadev  je padlo za 26 odstotkov, število zaostankov pa za 23 odstotkov.  S ciljem administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoj, so prenovili gradbeno in prostorsko zakonodajo. Ob upoštevanju okoljskih standardov je MOP sprejel interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij. Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije, interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investicije hitreje realizirale. S tem je omogočena koordinirana in pospešena obravnava administrativnih postopkov in pridobivanja dokumentacije. Cilj zakona je, da se s koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter ustvarjanja pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospeši njihova izvedba.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter blejski župan Janez Fajfar sta pred kratkim podpisala sporazum o upravljanju z Blejskim jezerom (Foto: STA)

Za izboljšanje upravljanja z vodami namenjajo več sredstev in s tem povečujejo poplavno varnost
Ravno tako je MOP izboljšal upravljanje z vodami, saj namenja kar dvakrat več finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje vodotokov, pri čemer namenja tudi večjo pozornost zagotavljanju poplavne varnosti v vseh porečjih v Sloveniji. V letu 2021 iz sredstev programa Sklada za vode skladno z Zakonom o vodah namenja 0,9 milijona evrov sredstev, v letu 2022 je za to namenjenih že več kot 6,7 milijonov evrov.

Več sredstev za varnost ljudi: sanacija plazov
Za varnost ljudi je MOP poskrbel tudi s hitrejšo sanacijo aktualnih plazov. Namen je z več finančnimi vložki hitreje sanirati nastalo škodo kot posledico podnebnih sprememb. Tako je sanacijam namenjenih 23 milijonov evrov, za program nujnih ukrepov na 32. lokacijah plazov srednjega in malega obsega pa 7,8 milijonov evrov. Na MOP je zato oblikovana posebna proračunska postavka “Sanacija plazov srednjega in malega obsega“. Za odpravo posledic plazov, ki nastajajo ob naravnih nesrečah večjega obsega  in velikih plazov so načrtovana sredstva v višini 15,2 milijona evrov.

Zagotavljanje novih vodnih virov in sanacije po neurjih in poplavah
Zelo pomembna je podpora gradnji sistemov odvajanja odpadnih voda s čistilnimi napravami in zagotavljanje novih vodnih virov tam, kjer je vodooskrba problematična. Končno bodo ustavne pravice do pitne vode deležni tudi na slovenski Obali. MOP je izvedel številne sanacijske programe po neurjih in poplavah. V letu  2020 je bilo za izvedbo nujnih ukrepov na objektih poškodovane vodne infrastrukture po poplavah namenjeno 3 milijone evrov, v letu 2021 je za odpravo posledic na poškodovanih objektih načrtovanih 12,4 milijona evrov, od tega 10 milijona evrov za odpravo posledic poplav od leta 2012 do 2019, ter 2,4 milijona evrov za izvedbo nujnih sanacij pri odpravi posledic poplav v poletnih mesecih leta 2020. Za protipoplavne ureditve so z namenom večje varnosti ljudi namenili več kot 102 milijona evrov (med drugim za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore; zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Železnikov in porečje Gradaščice). Vrednost celotnega projekta znaša 34,4 milijona evrov, višina sofinanciranja EU s sredstvi iz Kohezijskega sklada znaša 17,9 milijona evrov, lastna udeležba Slovenije znaša 3,1 milijona evrov ter prispevek Sklada za vode v višini 13,3 milijona evrov.

S prenovo stanovanjskega zakona do več najemnih stanovanj
Zelo pomembni so tudi ukrepi na področju stanovanjske gradnje. S prenovo stanovanjskega zakona MOP zagotavlja pogoje za bistveno več javnih najemnih stanovanj, ki bodo zlasti namenjena ranljivim skupinam in ciljnim skupinam, kot so mlade družine in starejši, ki potrebujejo tudi varovana stanovanja. Zakon ima cilj vzpostaviti vzdržno stanovanjsko politiko, pravično neprofitno najemnino in predstavlja osnovo za bistveno več sredstev za stanovanjske sklade. Sprememba stanovanjskega zakona vzpostavlja javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj.

Obnovljivi viri energije
Opuščamo premog in preklapljamo na obnovljive in zanesljive vire energije. Po 16. letih dogovarjanja je MOP podpisal koncesijsko pogodbo in sporazum z lokalnimi skupnostmi, kar omogoča začetek strokovnih postopkov, presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih hidroelektrarn na srednji Savi v prostor. Zaradi naravnih danosti ima Slovenija velik potencial na področju hidroenergije, ki ob upoštevanju varovanja narave omogoča razogljičenje, večjo energetsko zanesljivost, zelena delovna mesta in skladen regionalen razvoj. Z izkoriščanjem vodnega potenciala srednje Save lahko v prihodnosti zagotovimo rabo okolju prijaznih, obnovljivih virov energije, s čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa bo z izvedbo potrebnih ureditev zagotovljena tudi poplavna varnost na širšem območju srednje Save.

Nadaljnji načrti za zmanjševanje odpadkov, razogljičenje in razvoj
Trenutno ima MOP v pripravi spremembe Zakona o urejanju prostora, Zakona o vodah in Gradbeni zakon. Spremembe zakonodaje kot del koalicijskih zavez sledijo ciljem zagotavljanja večjih finančnih sredstev in enostavnejših postopkov, kar bo bistveno pripomoglo k razvoju države. Sistemske rešitve uresničujejo cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. S prenovo zakonodaje se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak se popravlja in dopolnjuje obstoječe normativne rešitve v gradbeni zakonodaji tako, da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri gradnji.

Med izboljšavami, ki jih prinaša gradbeni zakon:

–      možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z ZUP-om ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev,

–      izdaja gradbenega dovoljenja v roku 30 dni omogoča dejstvo, da Upravna enota ne preverja vsebinske skladnosti s prostorskim aktom, temveč v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja občine izdajo en dokument, ki združuje vsebino Lokacijske informacije ter Potrdila o namenski rabi,

–      investitor na lastno odgovornost lahko začne z gradnjo že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje,

–      podjetniki bodo lahko začasno (do tri leta) postavili na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov, ter po potrebi vzporedno pridobivali gradbeno dovoljenje za tak objekt,

–      »manjša rekonstrukcija«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo,

–      odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja,

–      inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije,

–      kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čemer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva,

–      omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način; prav tako se omogoča pridobivanje samo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom 1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega dovoljenja,

–      ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje,

–      omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1.1.2005),

–      vzpostavlja pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1.6.2018 in so ustrezno evidentirane.

–      Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, pa se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje.

–      V primeru velikega pripada zadev na posamezno Upravno enoto je možnost izvedbe prerazporeditve na drugo upravno enoto.

–      Vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (eGraditev).

Sara Bertoncelj