POP TV z voditeljem Miho Drozgom je primer medijske levolevičarske indoktrinacije: Poglejte, kako je predsedniku Pahorju vsiljeval teme o trpečih beguncih in sovražnemu govoru!

Borut Pahor in Miha Drozg v oddaji Fokus (vir: printscreen 24ur)

Predsednik Pahor je bil gost v oddaji Fokus na Pop TV, kjer je spregovoril o trenjih med predsedniško pisarno in vlado Marjana Šarca, arbitraži, migrantskih kvotah, svobodi govora, položaju Slovenije v svetu ter smrti savdijskega novinarja Hašodžija.

Že takoj na začetku intervjuja s Pahorjem je voditelj oddaje Fokus Miha Drozg pokazal, kam pes taco moli. Namesto da bi predsedniku postavil vprašanje in počakal, da ta normalno odgovori, je Pahorju polagal besede v usta in sama vprašanja oblikoval tako, da so že ponujala odgovore, ki bi Drozgu ustrezali.

Pahor je kljub temu skozi intervju spretno manevriral, kjer je lahko, je dal dober odgovor, kjer pa ni mogel, se je zatekel k praznim floskulam, ki lepo zvenijo, a ničesar ne povedo.

Trenja med predsedniško pisarno in premierjem
Drozg je intervju s Pahorjem odprl z vprašanjem o trenjih med predsednikom države in predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Poudaril je, kako je predsednik državnemu zboru predlagal za novega guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, ki pa ni imel podpore Šarčeve vlade. Podobno se dogaja sedaj s predlogom za ustavno sodnico, kjer je po najavi Pahorjevega povpraševanja o podpori Verici Trstenjak Šarec za mesto ustavne sodnice predlagal Katjo Šugman Stubbs.

Kakor se zdi, ima Šarec težave tako z lastnim egom kot z disciplino znotraj koalicije. Namreč, zdi se, da je vlada torpedirala imenovanje guvernerja Banke Slovenije zgolj zato, ker Šarec še ni prebolel poraza na predsedniških volitvah lansko leto. Ravno tako ga sedaj, ko je postal predsednik vlade, muči, da je do položaja prišel navkljub temu, da je izgubil parlamentarne volitve.

Marjan Šarec je prevzel taktiko levice, ki ne bo dala rezultatov. (Foto: STA)

Zato tudi predlog Šugman Stubbsove, potem ko je prvotni izbranec Andraž Teršek umaknil svojo kandidaturo. Šarec še vedno igra na lokalni ravni, kjer se mu dozdeva, da je šef in glavni, dokler ima on zadnjo besedo. Glede na nestabilnost njegove vlade ne čudi, da se zateka k takim prijemom, zato da bi se prepričal, da je njegov položaj trden. Kakor je povedal predsednik Pahor, se ne misli vtikati v delo vlade in deliti pokroviteljskih nasvetov.

Vprašanje arbitraže
Drozg je na tej točki pogovor preusmeril na vprašanje arbitraže in pod vprašaj postavil Pahorjevo trditev, da si ne želi, da Slovenija postane “država enega problema”.  Pahor je povedal, da so potrebni dobri medsosedski odnosi z vsemi sosednjimi državami in da ni vredno, da vprašanje arbitraže, ki se bo nekoč rešilo, meče senco na sodelovanje dveh držav. “Mislim, da lahko z eno potrpežljivostjo počakamo, da bo prej ali slej hrvaški sabor spremenil svoje stališče. Trdno sem prepričan, da če bomo pametno vodili politiko in ne naredili nobene napake, bomo imeli tako podporo mednarodne skupnosti kot tudi, konec koncev, bom rekel konsenz v hrvaški politiki, da je to pametno storiti tudi zaradi njihovih interesov.”

Ekonomski migranti bežijo v boljše življenje
Na tej točki se je začela Drozgova promigrantska propaganda. Migrantsko invazijo v Bosni in Hercegovini je označil za “begunce brez pomoči”. Pozabil je povedati, da je vojne v Siriji konec in da so sirske oblasti te begunce že povabile, da se vrnejo nazaj v svojo domovino in pomagajo pri obnovi države. Ravno tako je pozabil omeniti, kako je velika večina migrantov, ki se te dni zadržujejo v BiH, iz Pakistana, kjer ni vojne.

Fotografija je simbolična. (Foto: iStock)

Drozg je šel še korak dlje in skušal z apelom na čustva in besedami “zima prihaja” upravičiti norost sprejemanja migrantov. Ravno tako pa je očitno namerno mešal dve kategoriji, begunce in ekonomske migrante, v en koš. “Rešitev ni in ni, tudi evropskih rešitev, kar se vprašanja beguncev tiče. Ti ljudje bežijo, eni pred vojno, drugi v boljše življenje. In verjetno se strinjate, da je ta problem potrebno rešiti,” je “vprašal” Drozg. To “vprašanje” je višek neumnosti. Begunci, ki bežijo pred vojno, ki je ni. In migranti, ki bežijo v boljše življenje. Kako lahko nekdo beži v boljše življenje?

Pahor za “pravično” razdelitev migrantov
Čeprav je Pahor povedal, da ima država suvereno pravico, da odloča, koliko je primerno število “beguncev”, ki jih lahko sprejme, se je ob tem zavzel za “pravično” razdelitev migrantov med države članice EU. Kako je pravično, da zaradi nespametne izjave nemške kanclerke Angele Merkel cela Evropa plačuje za posledice?

Angela Merkel (Foto: epa)

Namesto da bi se problem naslovil izven Evrope, v državah izvora migrantov, kakor se zavzema Višegrajska skupina, Slovenija caplja za ponorelo Zahodno Evropo v svoji pripravljenosti sprejemati migrantov, ki delajo samo škodo. Spomnimo, pakistanski migrant je pred dvema letoma ubil slovenskega policista z mačeto. Dve leti je trajalo, da je javnost izvedela resnico. Policija namreč ni želela deliti teh informacij z javnostjo.

Vse, kar se ne ujema z levoliberalnim pogledom na svet, je sovražni govor
Drozg je na tej točki začel s temo lažnih novic in sovražnega govora. Lahko bi začel kar z lastno floskulo o beguncih, ki bežijo v boljše življenje, a ni. “Tudi v Sloveniji se vse bolj širi nestrpnost, zastraševanje pred vsemi drugačnimi. Vse večje je hujskaštvo in namerno širjenje lažnih novic, tudi sovražni govor.” Pahor je povedal, da stalno poziva k strpnosti.

(Foto: iStock)

Na Pop TV so te dni postali propagandni stroj levoliberalnega ustroja. Vse, kar se ne ujema z njihovim pogledom na svet, so lažne novice, vse, kar nasprotuje njihovim prepričanjem, je sovražni govor. Bolj kot resnica so pomembna čustva. Ne smemo reči, da je Mohamed pedofil, čeprav o tem pričajo islamska verska besedila, saj bi to lahko užalilo muslimane.

Zanimivo je, kako vsi ti novinarji in veliki zagovorniki raznolikosti pri nas te raznolikosti niso pripravljeni podpreti z lastnimi dejanji. Če jim je raznolikost tako všeč, naj sprejmejo teh tristo azilantov k sebi na dom. Kar naenkrat vsi njihovi zrežirani kadri z otroki in ženskami niso dovolj prepričljivi, da bi te tridesetletne “otroke” vzeli k sebi domov in jih pustili blizu svoje lastne družine. Le zakaj?

A. B.