Zgodba na videz nepomembnega novinarja Dnevnika, ki mu je takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ponudil službo piarovca na “svojem” sodišču, razkriva, kako prepletena je slovenska rdeča scena – vse od Masleše pa do Andreje Katič, zloglasnega sodnika Miodraga Džordževića in njegove partnerice Tine Brecelj, Bojana Petana in Martina Odlazka ter celo do sprevrženih primerov, kot je bila afera “Baričevič in bulmastifi”. Novinar, ki je postal piarovec na sodišču, omenjen na začetku – Sven Berdon je namreč storil vse in še več, da bi onemogočil Dragico Kotnik, ki si je upala raziskovati, kaj se je dogajalo v garaži na Oražnovi, za kar je bil, kot namigujejo nekateri, bogato poplačan z novim delovnim mestom. Ob tem je “štafetno palico” na Dnevniku predal Petru Lovšinu, ki gre očitno po njegovih stopinjah …
Vrhovni sodnik Jan Zobec je razkril dvojno igro sodstva in medijev, razpisal pa se je tudi o tem, kako “osrednji (uradni, dominantni, mainstream) mediji bolj kot kritičen nadzor nad delom tistih, ki imajo v sodstvu stvarno moč in oblast, igrajo vlogo propagande te iste oblasti in teh istih oblastnikov, kjer njihovih zlorab ne razkrivajo, ampak jih, nasprotno, prikrivajo in opravičujejo, ali kjer prihaja celo do personalnega (novinarskega) prelivanja nekega politično strogo profiliranega dominantnega medija, vladajoče strankarske politike in PR službe najvišjega sodišča v državi, tam se v takem nezdravo preletenem domačijskem kontekstu kaj hitro zgodijo anomalije in izkrivljanja, kakršnim smo priča”. Dodal je, da je bil tarča hudih osebnih diskvalifikacij in brezprizivnega zanikanja kakršnihkoli nepravilnosti ter zlorab – navkljub listinskim dokazom in pisnim ter ustnim izjavam nekaterih prizadetih sodnikov pristojnim uradom predsednikov sodišč. “Šlo je za po mojem mnenju skupno akcijo vrhovnega sodišča, pri čemer se ne ve, kdo to sploh je (predsednik, vodje oddelkov, najvplivnejši med njimi, PR služba ali kar celoten sodni zbor minus moja malenkost?), in tistega politično visoko profiliranega časnika, s katerega si je vrhovno sodišče v času mandata predsednika, ki med drugim lahko in ki tudi je ‘s telefonskim klicem’ zrihtal kazenski pregon nedolžnega, kot svojega četrtega piarovca pripeljalo prav novinarja, ki se je pred tem izkazal z blatenjem ustavnega sodišča in nekaterih ustavnih sodnikov ter si s tem prislužil dobro in zanesljivo javno-uslužbensko plačo za nič (koristnega) dela.”
Glede na to, da so na vrhovnem sodišču le štiri osebe zaposlene v službi za odnose z javnostmi, ni bilo težko uganiti, da ima Zobec najverjetneje v mislih Svena Berdona, novinarja, ki si je nekoč dajal duška na Dnevniku, sedaj pa je kot piarovec zaposlen na omenjenem sodišču, kjer mu je šefica Tina Brecelj, partnerka zloglasnega podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Džordževića. Tudi v tem primeru se dobro kaže prepletenost ljudi, ki sestavljajo rdečo navezo in tako še utrjujejo svoje položaje. Nobena skrivnost naj ne bi bila, da je Svena Berdona na vrhovno sodišče “zvlekel” še en, ki ima pridevnik zloglasen – Branko Masleša. Berdon je bil namreč že kot novinar Dnevnika znan kot “neuradni piarovec Masleše”, o čemer se je v preteklosti razpisal Reporter.
Ko je Zobec zagledal ime Sven Berdon v telefonskem imeniku najvišjega sodišča v državi, je ostrmel
Tudi na Nova24TV smo že pisali o tem, kako je bil Zobec presenečen, ko je med četico Maslešovih piarovcev vrhovnega sodišča zagledal ime pisuna Dnevnika. “Sven Berdon se je še kot urednik kronike na Dnevniku večkrat postavil za zaščitnika sodnikov in v tem imenu obračunal z določenimi mediji, znan je predvsem primer Reporterja. Berdon je bil takrat ogorčen, ker so si pri Reporterju drznili kritizirati delo okrožnega sodnika v Ljubljani, Gorazda Fabjančiča, ki je oprostil Dragana Tošića in druge v zadevi Balkanski bojevnik, višje sodišče pa mu je sodbo sesulo. Berdon je bil celo prepričan, da sodnike sploh ni dovoljeno fotografirati, niti na ulici ne, čeprav so javni funkcionarji, ki izvršujejo sodno oblast. Že takrat se je govorilo, da Berdon pravzaprav deluje kot neformalni piarovec sodišča,” smo zapisali ter dodali, kako je Zobec opisal svoj povratek z ustavnega na vrhovno sodišče, ko ga je šokiralo, da je med piarovci dejansko našel tudi ime Sven Berdon: “Takrat mi je prišel v roke telefonski imenik najvišjega sodišča v državi in sem ostrmel. V množici vse-sodno-upravnega, projektno-strukturalnega in v-očeh–ljudstva-lepo-podobo-sodstva-ustvarjajočega personala, ki je v devetih letih in pol proliferiral kot huda oblika raka, sem med kar štirimi piarovci (mimogrede, ustavno sodišče nima niti enega – uredništvo nekega političnega tednika pa zgolj enega novinarja več) na plačilni listi najvišjega sodišča v državi uzrl ime starega znanca – koga drugega, kot prej omenjenega gangovskega intimidatorja neposlušnih sodnikov.”
Kako je v to zgodbo vpleten tajkun Odlazek?
Zanimivo, o tem, da je Berdon “še formalno postal piarovec na vrhovnem sodišču”, je pisal tudi Svet24, katerega lastnik je tajkun Martin Odlazek, vendar so članek kasneje umaknili, ob kliku na članek nas namreč pričaka obvestilo, da “stran ne obstaja“. Sprašujemo se tudi, kako uspešen je Berdon sploh kot piarovec – sam ni prisoten niti na Twitterju niti na Facebooku, uporaba družbenih omrežij pa je za vsakega piarovca v 21. stoletju nepogrešljiv delovni pripomoček. Razen, seveda, če drži tisto, kar je zapisal Zobec – da si je “prislužil dobro in zanesljivo javno-uslužbensko plačo za nič (koristnega) dela”.
Lovšin od Berdona prejel štafetno palico, ki jo “ponosno” nosi: laži, manipulacije in dobrikanje novemu predsedniku vrhovnega sodišča
Seveda se za prihodnost pristranskega poročanja s sodišč v mainstream medijih ni za bati. Berdon je svojo “štafetno palico” na Dnevniku podal Petru Lovšinu, ta pa Berdonu sledi tudi v hvalospevih predsedniku vrhovnega sodišča – Damijanu Florjančiču, ki je nasledil Maslešo. Seveda pa se Lovšin Berdonu ni izneveril niti pri zavajanju, lažeh in pristranskem poročanju. Medtem ko je Berdon pokazal svoje prave politične barve tudi med poročanjem o aferi Patria, je Lovšin te razkril že večkrat, med drugim tudi, ko je v Dnevniku v začetku letošnjega zapisal: “Kaznivo dejanje posilstva: ‘Ne pomeni ne’ je za SDS le populizem,” s čimer se je, očitno v želji ugajati predsedniku uprave Dnevnika Bojanu Petanu, gladko zlagal. V SDS so po lažnivem članku, s katerim so manipulirali s Slovenci, zahtevali popravek, a ga Dnevnik ni objavil. V SDS so namreč opozorili, da največji problem v konkretnem primeru (posilstvo v Kopru, več o tem TUKAJ), ki se je zgodil, vidijo “v našem pravosodju, ki ni sposobno soditi v skladu s pravnim redom in načeli (predvsem pravičnosti), ki naj bi veljala v njem. Ob tem pa smo dodali, da je to, kar počne Levica, pa ne samo v tem primeru, navaden populizem”. Vodja službe za odnose z javnostjo v SDS Miro Petek je v zahtevi za popravek še zapisal: “Dobro se zavedam, da v tiskani izdaji Dnevnika in na spletnem portalu Dnevnik.si teh manipulacij najbrž ne boste popravili in odpravili ter na ta način sledili novinarski poštenosti. Če pa se bo to zgodilo, potem bom zelo presenečen.” Kot rečeno, popravka urednik Miran Lesjak ni objavil.
J. G.