So v Gibanju Svoboda opeharili Fajonovo za en mandat?

Datum:

Glede na naš volilni sistem je letos stranka Gibanje Svoboda na volitvah dobila en mandat več, kot ji po ustavi pripada, stranka SD pa enega manj, so opozorili na spletnem portalu Portal Plus. Po navedbah Marjana Lisjaka se je enako zgodilo tudi leta 2000, ko je en glas več dobila stranka LDS – takrat očitno na račun stranke DeSUS. Po mnenju pravnikov ima ustava sicer lahko različne interpretacije – kar pa verjetno nekateri tudi s pridom izkoriščajo.

“Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru RS, ni v skladu z Ustavo RS, in sicer z 80. členom, ki določa, da morajo biti mandati razdeljeni po načelu t. i. sorazmernega predstavništva (proporcionalni sistem),” je na Portalu Plus opozoril Marjan Lisjak, ki je na ustavno sodišče tudi vložil pobudo za ustavno presojo zakona o volitvah poslancev v državni zbor (90. in 92. člen), ki pa je bila zavrnjena – češ da kot volivec in državljan nima pravnega interesa.

Lisjak je pojasnil, da v ustavi zapisano načelo sorazmernega predstavništva ob 4-odstotnem volilnem pragu pomeni, da morajo biti stranke v parlamentu zastopane v natančno takem sorazmerju, kot je njihovo število glasov na voliščih. Ob tem je še poudaril, da mora biti število potrebnih glasov za mandat za vse stranke enako. Ker je število mandatov lahko le celo število, seveda pride do odstopanj, vendar pa morajo biti odstopanja čim manjša. Lisjak je v dokaz tudi prikazal algoritem, ki strankam razdeli mandate v skladu z ustavnim načelom sorazmernega predstavništva – letos bi tako stranka Gibanje Svoboda morala dobiti 40 mandatov, stranka SD pa osem.

Vir: Portal Plus

Iz prikazanih tabel je očitno, da je spodnja razdelitev veliko natančnejša – manj je namreč odstopanja. Po razdelitvi, ki so jo dejansko uporabili, je razlike med glasovi za mandate ostalo 1.225,98, medtem ko je po spodaj predlaganem algoritmu razlike zgolj 544,10.

Vir: zajetje zaslona/Portal Plus

80. člen Ustave navaja, da “državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom“.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...