fbpx

Potrebujemo premirje iz zastrupljene klime, da bomo lahko prva Slovenija in ne druga Švica

Foto: Facebook/STA

Potrebujemo premirje, saj je klima zastrupljena, za uspešno črpanje sredstev in izhod krize pa bomo morali pristopiti enotno, da bomo lahko prva Slovenija in ne druga Švica,” so prepričani sogovorci prvega spletnega pogovora pobudnikov poziva k družbenemu premirju. Prepričani so, da bi se morale razprtije končati in bi se morali ukvarjati s strateškimi cilji Slovenije v prihodnosti. Pobudniki se izjemno zavedajo situacije po koncu epidemije koronavirusa in vidijo izjemno priložnost za Slovenijo pri črpanju evropskih sredstev, a so prepričani, da bo potrebno sredstva koristiti v prave namene, in sicer, da bodo usmerjena predvsem v srednja in mala podjetja za razvoj njihove konkurenčnosti in digitalizacije ter za sanacijo zdravstvenega sistema. 

Pobudniki poziva k družbenemu premirju in sodelovanju so se odločili organizirati spletne pogovore v katerih zbirajo mnenja strokovnjakov o ključnih razvojnih strategijah Slovenije v prihodnosti. V tokratnem pogovoru o novi razvojni strategiji Slovenije so sodelovali: dolgoletna generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, podjetnica, soustanoviteljica in CFO podjetja Celtra v Bostonu Maja Mikek, profesorja na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak in dr. Igor Masten ter ustanovitelj in direktor podjetja DUOL, Dušan Olaj.

Kot prva je spregovorila dolgoletna generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, ki v prihodnosti kot največji izziv vidi kulturo dialoga. “Kar pa je izjemno povezano z zaupanjem,” je pojasnila. Za razvoj Slovenije pa poudarja, da bo potrebno v Sloveniji ustvariti najboljše pogoje za tuje investicije. “V to moramo vključiti davčne spodbude, že napovedano debirokratizacijo in manjšo obdavčitvijo dela, s temi ukrepi pa bomo privabili mlade talente, tudi tiste, ki so se preselili iz Slovenije,” je še dodala. Poleg krepitve gospodarstva pa bomo morali imeti na drugi strani čut in odnos do soljudi, kar bomo dosegali s pomočjo investicij v zdravstvo ter oskrbo starejših preko javnega in zasebnega povezovanja.

Direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik (Foto: Zoom)

Najbolj prodorna podjetnica, soustanoviteljica skupaj z možem Miho in CFO podjetja naprednih marketinških rešitev Celtra v Bostonu Maja Mikek je razpeta med Slovenijo in ZDA. Kot uspešna podjetnica v ZDA, opaža velike razlike med državama. V prvi vrsti se ji zdi, da je v ZDA popolnoma drugačno mišljenje o delu kot vrednoti, kjer zaposleni razmišljajo v smeri ne samo za dobro sebe, temveč za dobro celotnega sveta. Po drugi strani se ji zdi, da ameriška družba omogoča veliko boljše pogoje za poslovanje, saj so že vnaprej določena pravila igre. “Denimo v Sloveniji je v pogodbah ogromno skritih vrzeli, česar pa v ZDA ni in se vsi držijo dogovorjenega,” je pojasnila in še izpostavi slabo izkušnjo iz preteklosti o koriščenju nepovratnih sredstev, kjer je na koncu imela občutek, da jo želi nekdo obdolžiti, da je nekaj ukradla. “Takrat sem se odločila, da na takšnih razpisih več ne bom sodelovala.”

Maja Mikek (Foto: Zoom)

Profesor na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani  in eden glavnih akterjev vstopa Slovenije v EU, dr. Mojmir Mrak pravi, da bo v naslednjih letih v Slovenji najpomembnejši Nacionalni načrt za okrevanje. “Epidemija koronavirusa je na države vplivala različno, prav tako pa so bili različni učinki na njihova gospodarstva. Sprejet finančni okvir pa je bil za EU nujen, saj bi se lahko v nasprotnem primeru vprašali, če bi še skupni trg sploh lahko ostal,” je pojasnil Mrak. Kot še doda so tokratna evropska sredstva financirana drugače, saj gre za izposojena sredstva. “Gre za tvegan, a ambiciozen načrt do katerega pa bodo morale države pristopiti enotno, če želimo, da uspe.”

Evropska sredstva so priložnost, da se Slovenija dvigne iz sivine EU
Evropska sredstva bodo zelo pomembna za dve področji, in sicer za soočanje z zdravstvenimi izzivi, in odpornost ter transformacijo gospodarstev EU. Omenjen načrt pa Mrak vidi kot priložnost, da se lahko tudi Slovenija povzdigne iz sivine EU. “Pri tem bomo morali biti usmerjeni v prioritete in imeti pred sabo veliko sliko, kaj Slovenija želi ustvariti in postati,” je pojasnil. V zadnjih letih je pogrešal ciljno strategijo in tokrat upa, da bo vlada sestavila celovit načrt oziroma sliko, za učinkovito črpanje sredstev. Pri tem se mu zdi, da v ta načrt ne bi smeli soditi segmenti kulture, temveč bi morali biti usmerjeni na zeleni digitalni razvoj za mala in srednja podjetja in v sanacijo zdravstva.

Profesor in eden glavnih akterjev pridružitve Slovenije EU Mojmir Mrak (Foto: Zoom)

Mrak pri oblikovanju načrta pogreša diskusijo tudi v javnosti in si želi, da bi lahko bil načrt objavljen in bi javnost lahko podala tudi svoje predloge, kot je to običajno v drugih državah. Pri tem še poda poudarek na reformah, ki bodo nujne, a le-te bodo morale biti bolj strateško načrtovane, kar pomeni ne samo preko investicijskega dela SVRK.

Povečati dodano vrednost slovenskih podjetij
Ustanovitelj in direktor podjetja DUOL, Dušan Olaj, ki s svojimi prodornimi idejami cilja preko Nase na Mars je mnenja, da bi morali najprej zaščititi in sanirati podjetja, ki so utrpela največ škode zaradi koronavirusa in se usmeriti na povečanje dodane vrednosti, ki je v Avstriji štirikrat višja. “Srednjeročno bo potrebno razmisliti o razvoju in raziskovanju in o novi zasnovi sistemov aplikativnih znanosti,” je obrazložil. Prav tako meni, da bi lahko razvijali ogromno projektov, saj je na voljo ogromno sredstev v okviru Evropskega vesoljskega programa, Združenja AmCham, GZS in preko razpisov ministrstva za gospodarstvo. “Težava je samo, da subvencije običajno dobijo tisti, ki jih znajo in ne nujno tisti, ki bi jih nujno potrebovali.”

Ustanovitelj in direktor podjetja DUOL (Foto: Zoom)

Priznani ekonomist in profesor, ki se ukvarja z mednarodno ekonomijo, ekonometrijo, avtor številnih publikacij in član vladne svetovalne skupine, Igor Masten poudarja, da je država tokrat za razliko od krize leta 2008 in 2009 ukrepala hitro, medtem ko se je svetovno gospodarstvo znašlo v podobnem položaju, kot je bilo po drugi svetovni vojni. “Država je uspešno reagirala na covid krizo in brezposelnost skozi monetarne in fiskalne ukrepe in so učinki le-teh boljši od pričakovanih,” je pojasnil Masten. Čaka nas pospešen izhod iz krize, a pri tem nekateri opozarjajo, da sedimo trenutno na sodčku smodnika, če z zadolževanjem ne bomo pravilno ukrepali.

Pred nami je ključno obdobje ali bomo svoj potencial izkoristili ali ga bomo izgubili
V povprečju je Evropska unija za ukrepe v času epidemije namenila več sredstev kot je to storila ZDA, kar pa bi nam lahko prineslo lažje okrevanje. V nadaljevanju poudarja, da bodo ključna evropska sredstva in razpolaganje z njimi. “Pred nami bo ključnih devet do 15 mesecev in to bo obdobje v katerem bomo bodisi izkoristili, bodisi izgubili ves potencial,” je še dejal. V prihodnosti nam bi tako morala biti prioriteta prehod v nizkoogljično družbo, oblikovanje novih družbenih paradigm, vse pa bo odvisno od pristopa, ki nas bo zaznamovali, da bomo iz krize lahko izstopili kot zmagovalci.

Foto: Pixabay

V nadaljevanju so si enotni, da se Slovenija ne bi smela primerjati z drugimi državami, temveč le sama s seboj. “Da ne tekmujemo z drugimi državami, temveč se vprašamo, kaj bomo storili za okolico in družbo, da smo čimbolj podjetni in poskušamo biti najboljši v panogi in regiji,” dodaja Mikekova, pri čemer še poudarja, da bi morali ljudje s čisto vestjo pripravljati razpise, da bi ljudje dejansko dobili tisto kar si zaslužijo. Medtem pa Vodnikova meni, da bi morala biti manjša sovražna nastrojenost zoper določene ukrepe. “Denimo uvedba socialne kapice je bila med nekaterimi zelo slabo sprejeta, kljub temu, da nam omogoča obdržanje dobrega kadra, recimo inženirjev,” je še dodala in še pojasni, da bi morala biti socialna kapica zastavljena nekje pri 4500 evrih.

Tudi Mrak poudarja, da bi moralo koriščenje evropskih sredstev temeljiti na investicijah in reformah. “Reforme pa bi morale biti usklajene med SVRK, UMAR-jem in Ministrstvom za finance na način, da bodo prebivalcem olajšale življenje,” je še dodal. Po njegovem mnenju bo izjemno pomembno, da prestopimo v nov nivo digitalizacije in bomo morali preseči tako imenovani pristop “silosov”, ki smo ga vajeni, če ne bomo zamudili lastne zmožnosti. Na koncu še Vodnikova doda, da bi morali ljudje med seboj iskati tisto, kar imamo dobrega in, da bi omogočili ljudem, da uresničijo svoje sanje. Na koncu so si vsi govorci enotni: “Potrebujemo premirje, saj je klima zastrupljena, za uspešno črpanje sredstev in izhod krize pa bomo morali pristopiti enotno, da bomo lahko postali prva Slovenija.”

Sara Rančigaj