Leljak razkriva seznam 10 tisoč ljudi, ki so sodelovali z Udbo

Foto: STA

Publicist Roman Leljak je predstavil knjigo Špiclji Udbe, v kateri je seznam okoli 10 tisoč ljudi, ki so v letih od 1945 do 1960 podpisali sodelovanje s takratno slovensko Službo državne varnosti (SDV) oziroma Udbo. Poudaril je, da pri knjigi ne gre za lov na čarovnice, ampak za prikaz tega, kako je SDV delovala in kako obširno mrežo je imela.

Po Leljakovih besedah seznam sodelavcev Udbe temelji na mikrofilmih, ki jih je leta 1993 na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji odkril takratni predsednik preiskovalne komisije DZ Jože Pučnik in odredil njihov prenos v Arhiv RS.

800 tisoč dokumentov razkriva ljudi, ki so sodelovali z Udbo
Mikrofilmi po Leljakovih besedah vsebujejo okoli 800 tisoč dokumentov, med drugim tudi podatke o ljudeh, ki so z Udbo sodelovali v letih od 1945 do 1960. Leljak je do zdaj pogledal dobro polovico dokumentov, pregled preostalih pa ga še čaka, zato do konca leta napoveduje izid še ene podobne knjige.

Podobnih mikrofilmov za obdobje po letu 1960 po njegovih besedah ni, se da pa sodelavce SDV razbrati iz drugih dokumentov. Tudi to je naloga, ki ga še čaka, je dejal.

Do zdaj je med sodelavci SDV našel okoli 20 tisoč oseb (vseh je bilo po njegovem okoli 65 tisoč), v knjigo pa je uvrstil le tiste, ki so lastnoročno podpisale sodelovanje s SDV. Med njimi sta po njegovih besedah tudi nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič in nekdanji predsednik slovenske skupščine France Bučar.

Nekateri so na sodelovanje z Udbo pristali tudi zaradi izsiljevanja
Po Leljakovih besedah je 60 odstotkov sodelavcev SDV na sodelovanje pristalo zaradi domoljubja, del zaradi materialnih razlogov, del pa zaradi izsiljevanja s strani SDV. “V knjigi teh kategorij nisem ločil, ker menim, da bi s tem v krivičen položaj postavil tiste, ki so sodelovanje kljub pritiskom zavrnili,” je dejal.

V knjigi so poleg imena in priimka objavljeni rojstni podatki sodelavca, kraj bivanja in kodno ime, ponekod pa tudi fotografija. Večinoma gre za osebe, rojene v letih od 1900 do 1930. Leljak dopušča možnost, da je zaradi posameznih nečitljivih dokumentov v knjigi tudi kakšna napaka, pričakuje pa tudi kakšno tožbo.

Boštjan M. Turk: Gre za največjo tragedijo slovenskega naroda
Po besedah kolumnista Boštjana M. Turka knjiga razkriva eno največjih, če ne največjo tragedijo slovenskega naroda v 20. stoletju, ki je v takšno ali drugačno nesrečo pahnila veliko ljudi. Po njegovih besedah namreč ni človeka tako – kot ga je zavezalo sodelovanje s SDV – zavezala nobena odvisnost, pri čemer pa ni bil zavezan samo on, pač pa tudi njegovo okolje in njegove žrtve.

N. K., STA