Kot pojasnjuje Leon Cizelj z Inštituta Jožefa Stefana smo z 11-dnevnim zaprtjem države uspeli doseči spremembe v razvoju epidemije. Reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži ena okužena oseba, se je s približno 1,2 zmanjšalo na približno ena. Kot so opazili je znižanje reprodukcijskega števila predvsem posledica zmanjšanja števila stikov, boljšega samozaščitnega obnašanja in ukrepov, ki nas opozarjajo na tako obnašanje. “Epidemije še ni konec, še vedno je skoraj na vsako minuto in pol ena potrjena okužba, računamo pa, da sta na vsakega potrjenega še vsaj dva ali trije okuženi, ki tega ne vesta, zato je verjetnost, da boste srečali okuženega še vedno velika,” je še opozoril in dodal, da moramo biti še naprej pazljivi.
V Sloveniji so včeraj ob opravljenih 5306 PCR testih potrdili 1233 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih testov je znašal 23,2 odstotka. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb je 1021. Hospitaliziranih je 622 covid-19 bolnikov, 154 jih potrebuje intenzivno nego, umrlo je pet covid-19 bolnikov. V primerjavi s ponedeljkom je bilo potrjenih 184 več okužb, medtem pa je tudi delež pozivnih testov nekoliko višji. Povečalo se je tudi število hospitaliziranih, in sicer v bolnišnicah se jih zdravi pet več, na intenzivnem zdravljenju pa osem več.
Leon Cizelj iz Inštituta Jožef Stefan je na tiskovni konferenci pojasnil, da se je reprodukcijsko število R po zaprtju države znižalo, pred samim zaprtjem se je epidemija hitreje širila, danes je R približno ena, kar pomeni, da je situacija stabilna, precepljenost in prekuženost pa bosta verjetno epidemijo do poletja uspela ustaviti. “Če zdržimo v takšni situaciji, bosta precepljenost in prekuženost sama po sebi v relativno kratkem času, recimo nekje do poletja, uspeli epidemijo ustaviti,” je pojasnil.
Kot so opazili je znižanje reprodukcijskega števila predvsem posledica zmanjšanja števila stikov, boljšega samozaščitnega obnašanja in ukrepov, ki nas opozarjajo na tako obnašanje. “Hvala vsem, ki ste prispevali k temu, da so se razmere umirile. To dokazuje, da skupaj zmoremo,” je dodal. Razširjenost angleškega seva, ki naj bi bila že okrog 90-odstotna dokazuje, ta je ta sev precej bolj kužen, približno za deset odstotkov, a sta še večjo širitev le-tega uspela preprečiti precepljenost in prekuženost.
Tudi razmere v bolnišnicah se izboljšujejo
Zaradi zaprtja so tudi razmere v bolnišnicah boljše in tudi napovedi bolj optimistične. Do maja bi se lahko razmere umirile na raven s konca 2. vala. “Brez omejevalnih ukrepov bi bila situacija v bolnišnicah v maju lahko podobna tisti v drugem valu epidemije, ko je bilo v bolnišnicah tudi več kot 1300 covid-19 bolnikov,” je pojasnil. Z malo srečo in cepljenjem po planu ter previdnostjo pa bomo po Cizljevih besedah verjetno vztrajali pri okoli 650 do 700 bolnikih v bolnišnicah, proti poletju pa bi se te številke usmerile navzdol. A predvidevajo, da bo konec junija v bolnišnicah še vedno več kot sto bolnikov.
Na intenzivni terapiji je v 3. valu več ljudi kot v 2. valu, učinki ukrepov pa se glede na potek bolezni poznajo z zamikom. “A zaenkrat kaže, da so bili uspešni in da so uspeli preprečiti preobremenitev bolnišnic,” je optimističen. Če ne bi bilo zaprtja bi se število ljudi v intenzivni terapiji še bistveno bolj povečalo. Število bolnikov na intenzivni terapiji še ne pada, tja bodo ljudje, ki so se okužili po 1. aprilu šele prišli. “Epidemije še ni konec, še vedno je skoraj na vsako minuto in pol ena potrjena okužba, računamo pa, da sta na vsakega potrjenega še vsaj dva ali tri okuženi, ki tega ne vesta, zato je verjetnost, da boste srečali okuženega še vedno velika,” je še opozoril. Zato je velika verjetnost, da bo vsak dan še vedno okrog 60 ljudi potrebovalo bolnišnično zdravljenje, od 5 do 15 pa jih bo umrlo.
Po Cizljevih navedbah je tako okužb še vedno med tri tisoč in štiri tisoč dnevno in verjetnost, da srečamo koga, ki je okužen, ostaja velika. Od približno tisoč potrjenih okuženih na dan pa jih bo okoli 60 z zamikom končalo v bolnišnici, približno 15 na intenzivnem oddelku, okoli deset pa jih bo žal umrlo. “Zato še vedno svetujem previdnost in obnašanje, kot da so vsi okuženi. Previdni bodimo tudi v svojih mehurčkih.”
Cepljenje je ustavilo izbruhe epidemije po domovih za starejše
Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuške Čakš Jager 14-dnevna kumulativna pojavnost okužb na sto tisoč prebivalcev kaže rahel upad. V zadnjih 14 dneh pa se je dvignil delež okuženih v starostni skupini od 15 do 24 let. Še vedno je veliko število okuženih v delovni populaciji od 33 do 54 let. Se pa po njenih besedah zelo zmanjšuje število primerov med starejšimi od 75 let. V domovih starejših izbruhov okužb praktično ni več. V zadnjih dveh tednih je tako le en dom starejših beležil več kot dva primera okužb, drugje le kakšen primer.
Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe je še vedno družina, skupno gospodinjstvo, prav tako je velik delež tistih, ki navajajo, da vir okužbe ni znan. Kot je poudarila Čakš Jagrova, pa so delovna mesta tisto področje, kjer morda nismo izkoristili dovolj možnosti, da še zmanjšamo možne lokacije prenosa okužb. “Delo na domu je še vedno priporočljivo,” je dejala.
V Avstriji samotestiranje v šolah poteka trikrat tedensko
Ravnatelj Šolskega centra v Železni Kapli Heinz Nečemer je pojasnil, da v Avstriji v šolah trikrat tedensko izvajajo samotestiranje na razredni stopnji in dvakrat na predmetni stopnji. Otroci to sami izvedejo, s palčko si vzamejo nekaj vzorca iz nosa, test pa v desetih minutah pokaže rezultat. “Test znajo izvesti otroci od 6 let naprej, z njim se ne morejo poškodovati. Test je kot vstopnica v našo šolo,” je dodal.
“Teste je predpisalo ministrstvo, mi nimamo druge možnosti, kot da jih izvajamo. Edina druga možnost je, da rečemo, da smo bolni in ostanemo doma,” je še povedal v nadaljevanju in dodal, da je udeležba pri testiranju je skoraj 100-odstotna. Pravi, da je bilo na začetku nekaj nestrinjanja pri starših, a so jih prepričali, da pri tem testiranju palčka ne gre tako globoko kot pri PCR testiranju, in so se po tem s testiranjem strinjali.
Sara Rančigaj