Mineva natanko leto dni, odkar je eden izmed največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije dobil svoj epilog tudi v Evropskem parlamentu. Odbor PANA je 28. novembra 2017 v Bruslju na pobudo evropske poslanke Romane Tomc obravnaval primer pranja iranskega denarja v NLB. Člani odbora so v povezavi s primerom NLB zaslišali Anžeta Logarja (SDS), predsednika komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in novinarja Mladine Boruta Mekino.
Evroposlanka Romana Tomc je spomnila, da je uvodna predstavitev, v kateri so bila navedena dejstva, ki jih je odkrila preiskovalna komisija v državnem zboru, osupnila kolege v Evropskem parlamentu. Enako presenečeni so bili evropski poslanci nad nastopom novinarja Mladine, od katerega so pričakovali nastop v stilu preiskovalnih novinarjev, kot smo jih bili na odboru navajeni. “Žal je bil njegov nastop daleč od tega. Bil je bližje opravičevanju kriminala, kot razkrivanju in obsojanju dejstev.”
Odbor PANA in njegove seje so vseskozi požele veliko medijskega zanimanja. Predsednik odbora, Werner Langen je po zaključku obravnave podal jasno sporočilo. “Predsednik odbora PANA je povzel, da je do pranja denarja v primeru NLB očitno prišlo, da pa so sedaj na vrsti slovenske institucije, ki naj zadevo preiščejo in pridejo stvari do dna. Slovenski mediji pa ob obravnavi pranja denarja v NLB niso pokazali večjega zanimanja. Poročanje je bilo omejeno na minimum. Prisotnosti na odboru PANA in komentarjem so se izognili tudi slovenski poslanski kolegi z levega političnega pola, ki so sicer zelo kritični, kadar gre za obsojanje dogajanj v drugih državah”, je povedala Romana Tomc.
Evropska poslanka je tudi prepričana, da je tudi razprava na preiskovalnem odboru PANA pripomogla k temu, da Evropska komisija ni odstopila od zahteve prodaje NLB. “Prvi korak pri prodaji je banke je bil tako kljub velikim odporom realiziran. Žal pa ni nobenih informacij ali se na področju preiskave pranja denarja v NLB sploh kaj dogaja in če se, v kakšni fazi je preiskava. Slovenski davkoplačevalci, ki so večkrat sanirali NLB, si zaslužijo vedeti, kdo se je okoriščal na njihov račun. Dokler bodo takšni primeri pometeni pod preprogo, namesto, da bi odgovorne dosegla roka pravice, ne moremo reči, da v Sloveniji pravna država deluje”, je zaključila Tomčeva.
C. Š.