[Leto dni vlade] Slovenija je v mednarodnem prostoru ponovno postala pomemben igralec in svoje interese ponovno usmerila na Zahod

Datum:

O uspešnosti vlade, ki je nastopila s prihodom epidemije, pričajo zelo dobre bonitetne ocene s strani tujih bonitetnih hiš. Po dolgem obdobju dokaj nizkih ocen se vrača na podoben nivo zaupanja, ki ga je imela leta 2004, medtem pa se prvič zadolžujemo celo po negativni obrestni meri. V zadnjem letu ima vlada za seboj mesece trdega dela, kar lahko tudi pokaže skozi projekte in ukrepe, ki jih je sprejela, vidni pa so predvsem na področju sociale, infrastrukture, razvoja e-uprave, razvoja zunanje politike in ugodne gospodarske slike zaradi takojšnje pomoči gospodarstvu, po epidemiji pa za Slovenijo veljajo optimistične napovedi, kljub temu, da želijo nekateri mediji prikazati temačno prihodnost.

Slovenija je po sili razmer zaradi odstopa prejšnjega mandatarja pred letom dni dobila novo vlado, ki se je v prvi vrsti morala soočiti z epidemijo. Poleg ukrepov na področju epidemije pa je prav tako sledila razvoju v prihodnosti, saj je pričela izvajati ukrepe, ki so bili več let zanemarjani. V vsem tem času pa Slovenija kljub kriznim časom ostaja stabilna in zaupanja vredna država, čemur pričajo tudi pozitivne ocene mednarodnih bonitetnih agencij. V nadaljevanju predstavljamo nekaj manj znanih dosežkov vlade v zadnjem letu.

V prejšnjih letih smo bili priča zunanji politiki, ki je bila bolj kot ne usmerjena na vzhod, s to vlado, pa so se ponovno pričele krepiti vezi z zahodom, medtem pa je Slovenija ponovno postala v mednarodnem prostoru pomemben igralec. Priča smo bili številnim uglednim obiskom iz tujine, medtem pa se je celo sam avstrijski kancler povzpel skupaj s predsednikom vlade po severni triglavski steni. Po desetletju zatišja nas je obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo, imeli pa smo prvi bilateralni obisk italijanskega zunanjega ministra, Luigija di Maia po letu 2007. Zunanji minister Anže Logar pa je bil med drugim prvi slovenski zunanji minister na obisku na Hrvaškem po devetih letih.

Na področju družin je bilo storjeno veliko: povečan je bil dodatek za novorojence, uvaja se brezplačni vrtec za drugega otroka in vse naslednje v družini.  Za lažjo prebroditev krize s koronavirusom je država enemu izmed staršev namenila solidarnostni dodatek za otroka, ki je znašal 50 evrov. Na podlagi zakona o starševskem varstvu se je povečal tudi znesek dodatka za nego otroka za sto evrov.

V prihodnosti država načrtuje tudi investicije v vrtce in osnovne šole. Med leti 2021 in 2024 bo namenjeno 43 milijonov evrov, in sicer 13,3 milijona evrov za sofinanciranje investicij v vrtce, 27,7 milijona evrov za sofinanciranje investicij v osnovne šole in dva milijona evrov za sofinanciranje investicij v šolstvo narodnosti.

Zdravstvo je področje, ki potrebuje korenite spremembe, a je bilo ob epidemiji koronavirusa ključno to, da so se zagotovile zadostne kapacitete za namestitev bolnikov s covid-19. V prihodnje se tudi s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev načrtujejo prepotrebne investicije v zdravstvo, kot je to denimo obnova negovalne bolnišnice v UKC Ljubljana in premestitev oddelka za pljučne bolezni iz Pohorja v UKC Maribor. Kot same investicije pa so po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za zdravje prepotrebne sistemske rešitve, ki bodo onemogočale korupcijo v zdravstvu. Poleg vseh omenjenih načrtov pa je zdravstvo razbremenjeno pregledov in pisanja potrdil posameznikom, ki so zaradi krajšega bolezenskega stanja s službe odsotni do tri delovne dni.

Vlada je zvišala povprečnine za občine iz 589,11 evrov na 623,96 evrov za leto 2020 in iz 588,30 evrov na 628,20 evrov za leto 2021. Z dodatnim denarjem bodo občine lahko zgradile več cest, šol, čistilnih naprav, uredile kanalizacije ali uresničile druge investicije. Občine so z zvišanjem povprečnine v letu 2020 pridobile dodatnih 72,8 milijonov evrov, v letu 2021 pa so z zvišanjem povprečnine pridobile dodatnih 83,5 milijonov evrov. Večina županov slovenskih občin je mnenja, da se s to vlado počutijo slišane, medtem ko bodo lahko prvič občine pričele z investicijami, ki so bile že dolgo odlagane. Zaradi dobrega sodelovanja z vlado, pa smo bili celo priča nekaterim odhodom županom in vrst stranke SD. Občine bodo za leto 2021 in 2022 prejele najvišjo povprečnino v zgodovini Slovenije, dogovor o le-teh pa je bil podpisan šele tretjič v zadnjih 15 letih. Občine bodo dodatne tudi razbremenjene nekaterih stroškov.

Minister za infrastrukturo pospešeno načrtuje gradnjo železniškega prometa, saj je prepričan, da bodo vlaki doprinesli k trajni mobilnosti. Po 53 letih je z novim letom ponovno zapeljal potniški vlak v Kočevje, načrtovana pa je prav tako tudi prenova gorenjske železniške proge. “Gorenjska železniška proga resnično potrebuje prenovo,” poudarja minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in poudarja, da gre za pomembno železniško povezavo in pomembno železniško žilo tudi za gospodarstvo.

Na ministrstvu želijo okrepiti železniški promet v Sloveniji, zato so v Otočah simbolično odvili prvi vijak ob začetku prenove. Ob vsem tem napredku nemoteno prenavljajo še vrsto drugih železniški prog – Gorenjko, Štajerko, začenjamo s Primorko. Prav tako so začeli s postopki umeščanja v prostor novih regionalnih prog proti Kamniku, Kranju in Novemu mestu. “Verjamemo, da bomo v srednjem roku zgradili novo železniško infrastrukturo, ki bo omogočila prevoz potnikov iz Maribora v Ljubljano v manj kot 55 min. Slovenske železnice imajo od letos tudi 26 novih, modernih vlakov – in to je šele začetek modernizacije voznega parka,” je še poudaril.

Epidemija koronavirusa je vplivala pozitivno na kakovost zraka, zaradi manjšega prometa, predvsem v mestnih vpadnicah. Pomena čistega zraka se zavedajo tudi na vladi, zato so se odločili, da bodo investirali 63 milijonov evrov za izboljšanje kakovosti zraka na območji občin Maribor, Celje in Murska Sobota. V tem primeru gre za urbana območja, zato bodo načrti trajnostnega urbanega razvija usmerjeni predvsem v področje mobilnosti, področje energetike in prostorskega načrtovanja.

Kot smo že omenili, je zaradi epidemije koronavirusa bil zmanjšan promet na slovenskih cestah in avtocestah. V tem času so na ministrstvu za infrastrukturo izkoristili obdobje manjših obremenitev cest za popravilo in preplastitev slovenskih avtocest, kar pa bo močno vplivalo na večjo pretočnost v času dopustov.

Po novem se znižuje tudi cestnina za vsa vozila v novem cestninskem razredu R2. V omenjen razred se s 1. septembrom selijo težka dvoosna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Kot novost pa je od 15. januarja na avtocesti A1 (od Šentilja do Kopra) za tovorna vozila, ki so težja od 7,5 t, v dnevnem času prepovedano prehitevanje. “Tako smo zagotovili boljšo pretočnost in večjo varnost. Prehitevanje je tovornim vozilom dovoljeno le na odsekih, kjer so trije vozni pasovi,” so pojasnili na ministrstvu.

Minister za infrastrukturo se zaveda problematike, ki jo povzroča veliko število avtomobilov, predvsem v smislu prometnih konic in onesnaženega zraka. Prepričan je, da bo Slovenija s pravo strategijo lahko dosegla več možnosti trajnostnih oblik mobilnosti. V njegovem mandatu so se lotili projektov, ki so dolga leta stali na mestu. Prepričan je, da dobro delujoč javni promet zmanjšuje potrebo po lastnem avtomobilu. Poleg investicij v železniško infrastrukturo v prihodnje načrtuje tudi spremembo zakonodaje, ki bi dala možnost uvedbe digitalne platforme, ki bi omogočila enostavno poslovanje in organizacijo taksi služb. “Zakon, ki bo omogočal opravljanje taksi storitev prek aplikacij, bo zagotavljal moderen, digitalen način prevozov, kakršnega poznajo že domala povsod po svetu,” je še pojasnil Vrtovec.

Po desetletju obljub so z mrtve točke premaknili projekt Emonike, ljubljanskega potniškega centra in naredili vse potrebno, da se gradnja lahko začne že v začetku naslednjega leta. Prestolnica zasluži moderno železniško in avtobusno postajo. Od 1. decembra dalje tudi ne boste več lepili in odstranjevali vinjet, saj uvajajo sistem elektronske vinjete, ki jo bodo uporabniki lahko enostavno kupili prek aplikacije. Digitalizacija je nujna za napredek družbe.

Prvič v zgodovini imamo za infrastrukturne projekte na voljo več kot milijardo evrov in v tek poganjajo dobre projekte, ki so zaradi birokratskih ovir stali na mestu tudi več kot desetletje. “Želja po napredku nam vliva pogum, da najdemo pot tam, kjer je drugi niso,” še pojasnjuje minister. Sredi oktobra so začeli z deli tudi na tretji razvojni osi. “Korošci in Belokrajnci si zaslužijo sodobne cestne povezave in povezanost z ostalimi deli Slovenije, ki jim bo omogočila boljšo kakovost njihovega življenja. Zato projekt spada med naše najpomembnejše tri projekte.”

Slovenija je na čelu s premierjem Janezom Janšo uspela v Bruslju izpogajati rekordna evropska sredstva za razvoj in okrevanje po epidemiji. Za Slovenijo bo tako do leta 2030 na voljo več kot deset milijard evropskih sredstev, v lanskem letu pa smo bili priča najuspešnejšemu črpanju EU sredstev v obstoječi finančni perspektivi. Med drugim bo zagotovljenih 4,3 milijona evrov sredstev za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Drave v Mestni občini Maribor.

Sporazum o skupnem upravljanju Blejskega jezera
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter župan Občine Bled Janez Fajfar sta podpisala Sporazum o skupnem upravljanju Blejskega jezera. Namen sporazuma je zmanjševanja vpliva obremenitev na kakovost vode s ciljem doseganja dobrega stanja voda. Sporazum je zelo dobra osnova, da se stanje jezera izboljša, da se prepreči zunanje onesnaževanje tega jezera, da se vzpostavi boljši režim plovbe na jezeru. “Namen je, da ohranimo to vrednoto  tudi našim zanamcem v boljšem stanju kot je danes. Pri tem nas čaka veliko dela, ne samo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) temveč tudi ostalih resorjev. To je šele začetek. Na podlagi tega sporazuma bomo sodelovali na mnogih projektih, eden teh je odvajanje in čiščenje odpadnih voda in ustrezno obravnavo vseh pritokov ter potencialnih onesnaževal,” so pojasnili na vladi.

MOP je pripravil načrt aktivnosti, ki jih je treba izvesti za doseganje dobrega stanja Blejskega jezera in so se deloma že izvajali v obdobju od lanskega “cvetenja” jezera. V dokumentu so aktivnosti razdeljene na ukrepe, ki jih mora izvesti država in tiste, ki jih mora izvesti občina. Načrt aktivnosti bo lahko vzorčni primer dobrega sodelovanja med državo in lokalno skupnostjo na področju konkretnega primera upravljanja voda. Občina se je zavezala, da bo izvedla ukrepe za zmanjšanje obremenitev na jezero in na njegovih prispevnih površinah, MOP pa bo še naprej izvajal njegovo sanacijo in upravljalo s sanacijskima napravama.

Projekt vzpostavitve mreže brezogljičnih šol
Tudi na področju okolja so bili storjeni številni koraki v prihodnost, veliko “zelenih” projektov pa bo lahko uresničenih tudi s pomočjo evropskih sredstev. Vizjak je podpisal sklep o sofinanciranju ureditve komunalnih voda v Črni na Koroškem v vrednosti 3,8 milijona evrov in bo izvedena skupaj s sofinanciranjem iz evropskih sredstev. Vizjak je z ravnateljema OŠ Dol pri Ljubljani Gregorjem Pečanom in III. OŠ Celje Aleksandrom Verhovškom podpisal pismo o nameri za projekt vzpostavitve mreže brezogljičnih šol.

Slovenija ostaja stabilna in zaupanja vredna država. Bonitetne hiše so prepričane, da je vlada na tokratno krizo odgovorila hitro in učinkovito, prvič v zgodovini Slovenije pa se zadolžujemo po negativni obrestni meri. Na dokaj nizek upad BDP in brezposelnosti so predvsem vplivali protikoronski paketi, ki so vsebovali tudi pomoč podjetjem, med njimi so bili tudi odlog plačila obveznosti kreditojemalcev, državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij, delno povračilo stroškov podjetnikov, financiranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ter zagotovitev temeljnega dohodka manjšim podjetnikom.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...