fbpx

Levičarji kritizirali ukrepe Janševe vlade za digitalizacijo, zdaj se hvalijo z njenimi rezultati

Nekdanji minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič je med najbolj zaslužnimi za digitalni preboj Slovenije. (Foto: STA)

Na službi vlade za digitalno preobrazbo se radi hvalijo s tujim perjem. Kar je po svoje razumljivo, saj svojega “perja” še nimajo in glede na trenutno ekipo se postavljajo resna vprašanja, ali jih bodo kdaj sploh imeli.

Tokrat so se pohvalili s poročilom #DESI2022 (indeks digitalnega gospodarstva in družbe – Digital Economy and Society Index), kjer je Slovenija ponovno napredovala in se uvrstila na 11. mesto, kar je najvišja uvrstitev doslej.

Preberite še: Jo bo Golob zamenjal? Ministrska sraka Stojmenova Duh serijsko kradla evropska sredstva?

Iz Strateškega sveta za digitalizacijo je izstopila sedanja ministrica
Seveda je preveč poudariti, da ni imela trenutna sestava službe z Emilijo Stojmenovo Duh na čelo v teh nekaj tednih prav nič s tem dosežkom. Na drugi strani pa napredek Slovenije potrjuje odločitev Janševe vlade, da se ustanovi nova Služba za digitalno preobrazbo pod vodstvom Marka Borisa Adrijančiča, čemur je takrat leva opozicija odločno nasprotovala. Prejšnja vlada je bila tista, ki je najprej ustanovila strateški svet, ki se je ukvarjal z digitalno preobrazbo, potem pa še vladno službo. Takrat se je trenutna ministrica odločila, da se pridruži KUL destruktivnosti in posvetovalno skupino v katero je bila povabljena užaljeno zapusti, izgovarjajoč se na politične floskule namesto argumente.

Strateški svet za digitalizacijo je bil politično raznobarven, zasnovan z dobrimi nameni, Emilija Stojmenova Duh pa je vanj vstopila z namenom zdraharstva. (Foto: STA)

Takrat je iz strateškega sveta izstopila, sklicujoč se na neambicioznost programa, a ni ponudila konkretnih primerov domnevne neambicioznosti – namesto tega, je za Večer servirala naslednjo besedno solato:

 

Zaradi (ne)ambicioznih načrtov okrevanja na digitalnem področju je že odstopila ena izmed bolj prepoznavnih članic strateškega sveta za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, profesorica na fakulteti za elektrotehniko.

Popolnoma jasno je, da s takšnimi naložbami, kot so predvidene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, to nikakor ne bo mogoče. Do drugih strateških dokumentov, kot je recimo operativni program, žal ne javnost in tudi sama sploh še nismo imeli vpogleda. Zato jih ne morem ocenjevati ali komentirati. Kot sem poudarila, vidim digitalizacijo kot velikansko priložnost za Slovenijo. A za to obstajata dva objektivna pogoja: da bo transparentna in vključujoča. Žal ključni razvojni dokument, ki naj bi omogočil in pospešil pametno digitalno preobrazbo Slovenije, ne zagotavlja ne tega ne izvedljivega načina za doseganje digitalnega preboja. Po objavljenih podatkih o deležu vlaganj za digitalne naložbe se ne morem znebiti občutka, da je strateški svet zgolj marketinška kulisa, in ne strateško, vključujoče in transparentno načrtovanje digitalizacije.

 

Medtem ko je Janševa vlada digitalizirala, je Stojmenova Duh rušila
Medtem ko je levica rušila in sestavljala prazne rušilne monologe na ravni Franceta Popita, je desnica gradila. V okviru sklada za okrevanje se je zagovorilo 100 milijonov evrov sredstev za digitalno preobrazbo. Strateški svet za digitalizacijo je predstavil cel sveženj sveženj ukrepov, ki ga je predtem potrdila vlada. Gre za 40 rešitev za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Med njimi so denimo e-gradbeno dovoljenje in e-osebna izkaznica, ukinitev prometnega dovoljenja, davčni trajnik, e-zdravstvena oskrba na domu do slovenskega predstavništva v Silicijevi dolini. V času trenutne vlade se je služba za digitalizacijo – skupaj s hvaljenjem z dosežki drugih – ukvarjala predvsem z načrtovanjem tega kako bi preganjala “sovražni govor” in mahala z zastavami LGBTQ, hkrati pa skupaj z vlado skrbela, da zaradi lokalnih kartelov v Sloveniji nikoli ne bomo imeli sodobnih digitalnih prevoznih platform, kot je Uber, kar je nasprotje digitalizacije.

Ministrica, ki je k Svobodnjakom sicer pribežala iz SD – čeprav je itak vseeno, ker gre za eno samo partijo – sicer sumijo, da naj bi projekte in evropski denar, ki so na razpisih pripadli Digitalnemu inovacijskemu stičišču Slovenije (DIHS), prenesla na projekt 4P DIH, ki je potekal v okviru ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, na kateri je predavala in tudi vodila omenjeni projekt. V času Janševe vlade je bila znana kot aktivistka, ki se je s kovidioti borila proti zaprtju šol in v enem od intervjujev agitirala, da sama ne zna dovolj slovensko in zato svojim otrokom doma ne more asistirati pri učenju prek zoom konferenc. Seveda se postavlja vprašanje, kako lahko oseba, ki ne zna dovolj slovensko, da bi otrokom razložila osnovnošolsko snov postane ministrica.

Andrej Žitnik