Starši najprej besni zaradi načrtne islamizacije, sedaj pa še zaradi posiljevanja z diktatorjem Titom

Foto: Printscreen/Youtube

V mariborski osnovni šoli, kjer so si otroci na slovenski kulturni praznik – Prešernov dan ogledali arabski film, naj bi po zatrjevanju staršev v učilnici za zgodovino visela slika Josipa Broza – Tita, tamkajšnja učiteljica zgodovine pa naj bi pri otrocih načrtno spodbujala “jugonostalgijo”. Na drugi strani ravnateljica vse omenjeno zanika.

Potem ko smo včeraj objavili članek o dogajanju na mariborski osnovni šoli na Prešernov dan, se je na naše uredništvo obrnila mama enega izmed otrok, ki obiskuje OŠ Toneta Čufarja. Prepričana je, da je za takšen program ob kulturnem dnevu zaslužna predvsem predmetna učiteljica zgodovine.

Mama učenca, ki želi ostati anonimna, je izpostavila, da ima učiteljica zgodovine sicer odločen nastop in se v razredu dobro znajde. “Po drugi strani pa v ‘svoji’ učilnici še zdaj ohranja na steni sliko tovariša Tita, v 9. razredu nadpovprečno veliko časa nameni NOB-ju (kot da smo še vedno v 80-ih) in pri učencih načrtno spodbuja jugonostalgijo,” je povedala.

Mati učenca: Gre za spodbujanje nostalgije do SFRJ in simpatije do komunizma
Med učiteljičine priljubljene teme naj bi sodil tudi vlak bratstva in enotnosti kot ideal sožitja med narodi. “Gre za tipično osnovnošolsko učiteljico zgodovine, ki s svojo ideološko indoktrinacijo, spodbujanjem nostalgije do SFRJ in simpatij do komunizma pri učencih iz generacije v generacijo uspešno spodnaša temeljne vrednote,” je prepričana.

 Ravnateljica zatrjuje, da omenjena učiteljica ne poučuje v razredu, v katerem je predvidena obravnava te tematike.

“Gospa že deveto leto ne poučuje več zgodovine v 9. razredu, kjer v s skladu z učnim načrtom v okviru teme Slovenci v 20. in 21. stoletju z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na Slovenskem v času 2. svetovne vojne (cilj v učnem načrtu). Učiteljica poučuje zgodovino od 6. do 8. razreda, kjer pa se ta tema ne obravnava,” je pojasnila ravnateljica Špela Drstvenšek.

Ravnateljica je prav tako zatrdila, da slike Josipa Broza – Tita nimajo v nobenem razredu. Ali je le-ta torej še pred kratkim visela kjer koli na šoli, ni znano. Je pa dejstvo, da bi bilo po mnenju mnogih takšno dejanje lahko precej sporno, tudi s pravnega vidika.

“Na načelni ravni bi tukaj morali izhajati iz odločbe ustavnega sodišča v zadevi Titova cesta, kjer je ustavno sodišče odločilo, da poimenovanje ceste po maršalu Josipu Brozu Titu pomeni poseg v človekovo dostojanstvo tistih pritožnikov, ker gre tukaj za simbol totalitarnega režima. Če to velja na splošno za imenovanje ulic, bi izobešanje tovrstnih slik v učilnicah – v kolikor njihov namen ne bi bil edukacijsko-zgodovinski, ampak bi bil z namenom celo poudarjanja Tita kot pozitivnega simbola – bilo zagotovo nezdružljivo s slovensko ustavo,” pojasnjuje pravnik Matej Avbelj.
“Vsekakor je to nesprejemljivo. Tako promoviranje nekih totalitarnih simbolov, kot so voditelji tovrstnih režimov, je v nekem najbolj eklatantnem možnem nasprotju z duhom slovenske ustavne ureditve. Še posebej je to problematično, če gre tukaj za javni prostor. Kaj krasi privatne prostore, je konec koncev stvar posameznikov, ki so lastniki tega, če pa gre tukaj za javno institucijo, kot je šola, pa je to nedvomno nesprejemljivo. Tisti, ki to počnejo, bi morali za to odgovarjati,” pa je prepričan Matevž Tomščič, sociolog in univerzitetni predavatelj.

Nina Knapič