fbpx

COVID-19 še vedno kroži po svetu. Ali bo kdaj res le samo spomin?

Damian Ahlin. Foto: Demokracija.

Pisalo bo: »V prvih dneh meseca marca 2020 se je začela nova doba za človeštvo. Čas zakritih ustnic.« Usoda človeštva. Že od prvega trenutka so bile bistvene razlike med državami glede ukrepov in kako zaščititi ali vsaj skušati svariti državljane ob hudi in hitri, do tedaj neodkriti bolezni. Nekateri strožj,e drugi malo manj, a vedno v smislu zaščite. Spremenili so se običaji, navade in tudi odnosi med ljudmi.

Ukrepi
Težko je primerjati, a ob bolezni smo vsi enaki. Ne glede na to, koliko nas je, ali smo revni ali bogati, nevidni sovražnik napada, rani in ubija. Vemo, da obstaja le zaradi sledi, ki jih pušča v vsakem kotičku.

Vzemimo kot primerjavo severno in južno poloblo. Medtem ko je Evropa dobila prve primere in so se ti kar hitro pomnožili in so začeli zapirati meje, takrat ali hkrati v Južni Ameriki še ni bilo videti razlike v življenju. Od argentinske vlade je bilo slišati, da to ni problem, ker so v poletju in se bolezen še dolgo ne bo pojavila. Potem je morala ista oblast priznati, da se je zmotila. In to zelo.

V Evropi so bili že lani vidni presledki med enim in drugim valom, zlasti bistvena razlika je bila med pomladjo in poletjem, ko se je lahko že marsikaj sprostilo, čeprav z vsemi protokoli.

Tega ni bilo videti v Južni Ameriki, če nadaljujem z istim primerom. Argentina je bila dobesedno zaprta leto dni, šele po novem letu, ko je pri njih poletje, so začeli rahlo popuščati z ukrepi. A takrat niso gledali na število primerov, ampak na odziv ljudstva, saj se je bližalo leto volitev in vladni koaliciji ni kazalo nič dobrega. Slišalo se je za dosti neurejenosti in kršitev ukrepov s strani članov oblasti.

Argentinski Slovenci Foto: Demokracija

Cepljenje
Tukaj je znano, da se več kot polovica Slovencev ne želi cepiti, pa tudi če večkrat zbolijo. Slišal sem od prijateljev, znancev, da se pritožujejo, češ da so že vsega siti, baje je že spet v družini okužba in moje prvo vprašanje je, ali ste že cepljeni. Odgovor, ki prvotno ostaja v ogorčenih grlih prav gotovo za katero od umazanih misli, je »Ne in se tudi ne mislim!« Po takem odgovoru ni več kaj dodati, ni več pogovora, saj če se sam ne zaveda, da je to edina možnost zaščite, seveda ne stoodstotne, potem naj tava po svetu, trpi in joče.

Afera cepiva v Argentini … To je pa posebno poglavje, zaradi katerega so hitro odstavili zdravstvenega ministra.

Oktobra 2020 se je govorilo, da je država sklenila oz. podpisala pogodbo z Univerzo Oxford in dvema zasebnima znamkama, da bi izvedli postopek preizkusov cepiva v Argentini. Prepričani so bili, da si bodo s tem zagotovili tudi cepiva za državo. Program je bil v načrtih tak, da bi bili vsi državljani cepljeni do aprila in večina že tudi z drugim odmerkom.

Rusko cepivo Sputnik V proti covidu-19 (Foto: epa)

Resnično se je potem pokazalo, da so zaradi politično ideološke naklonjenosti raje sklenili pogodbi s Kitajsko in z Rusijo. 24. 12. 2020 je pristalo prvo letalo iz Rusije s prvim odmerkom Sputnika V. 29. 12. 2020 se je začelo uradno cepljenje državljanov. 25. 1. 2021 je prišlo iz Kitajske cepivo znamke Sinopharm, 17. 2. 2021 je pa pristalo prvo letalo iz Indije s cepivom Covishield.

Zvedelo se je in tudi zaokrožilo po medijih, da je bila na skrivnem cepljena večina oblastnikov in njihovih svojcev ter mnogo pripadnikov strank vladne koalicije, in to menda že januarja, ravno takrat, ko je bilo največ žrtev in zbolelih. Zaradi te afere je dobesedno »odletel« zdravstveni minister Gines González García.

Vmes so prišle razlike o prej navedeni pogodbi s podjetjem Astra Zeneca, s katerim za zdaj še ni zaključka. Rusi so zadržali drugi odmerek Sputnika V. Dogovorili so se tudi o morebitni lokalni produkciji. Skratka, cepiva ni dovolj za vse.

COVAX
Nič drugače kot prek mehanizma COVAX je Argentina 28. 3. 2021 sprejela prvo pošiljko cepiva Astra Zeneca.

Mehanizem COVAX je globalno prizadevanje brez primere, s katerim se zagotovi, da vsako varno in učinkovito cepivo čim hitreje doseže vse države sveta z enakim dostopom, da se zmanjša vpliv pandemije in se tako zaščitijo mnoga življenja in gospodarstvo. Cilj leta 2021 je zagotoviti cepiva za vsaj 20 odstotkov prebivalstva držav, ki so del tega skupnega sklada.

Po isti poti je Argentina 17. 7. 2021 prejela tudi pošiljko cepiva Moderna, in 8. 9. 2021 je prispela v državo tako pošiljka cepiva Pfizer, da bi ju uvrstili v strateški načrt cepljenja mladoletnikov.

Plaza de Mayo, Buenos Aires (Foto: epa)

Primerjava
Argentina ima danes komaj 44,5 odstotka prebivalstva cepljenega z dvema odmerkoma. Veliko je bilo ljudi, ki so dobili prvi odmerek v aprilu ali maju in še sedaj čakajo na drugega. Obstaja aplikacija, s katero ministrstvo za zdravje obvesti te ljudi, kdaj in kje lahko dobijo drugi odmerek. Od vsega začetka ima to v rokah oblast in sploh ni mogoče, da bi ljudje lahko izbrali, katero cepivo bi raje dobili. Dobiš pač, kar je takrat na razpolago. A zanimivo, ni pritožb. Obratno.

Ministrica za zdravje Carla Vizzotti je v teh dneh objavila vrsto prilagodljivosti v zdravstvenih zadevah, ki temeljijo na izboljšanju epidemioloških razmer v Argentini. So že skoraj na polovici poti cepljenja vseh prebivalcev in število okuženih se počasi niža. Med drugimi ne bo več obvezna uporaba mask na prostem, potrdila pa je tudi dovoljenje za vstop tujcem, ki je bil do sedaj prepovedan. S tem je že velik del prebivalstva kar naenkrat dobre volje, vendar se zavedajo, da cepiva še ni dovolj in da je to le trenutek blaginje. Morda pa je to tudi »dobra reklama« za to vlado pred volitvami?

V zadnjem času smo sledili položaju na Portugalskem. So prvi na svetu po cepljenosti skupaj z Združenimi arabskimi emirati. Vse bi bilo drugače, če bi bilo tako po vsem svetu. Pri nas pa so zaradi trme nekaterih morali uvesti obvezen pogoj PCT za vse zaposlene in potrošnike. Ali ni to žalostno?

Sprašujem se, zakaj se pa mi, Slovenci, ki nas je komaj malo več kot dva milijona in imamo cepiva dovolj in na izbiro, nočemo cepiti. Do sedaj, ko to pišem, jih je bilo polno cepljenih le 46 odstotkov.

Lahko bi uživali kot Portugalci. Zakaj izberemo raje težjo pot? Za to res ni kriva vlada, krivi smo mi, ker nočemo biti odgovorni. V pravi demokraciji smo odgovorni vsi, ne kakor v režimskem sistemu, ko vsi odgovarjajo le enemu.

Verjamem, da te besede ne bodo prišle do tistih, ki so jim namenjene; do tistih, ki se ne želijo ali se ne upajo cepiti, žal … Če pa po naključju pridejo do njih, verjemite, ne gre za ali proti, gre za življenje. Z drugimi besedami, če se ne cepiš, ne povzročiš škode samemu sebi, s tem škoduješ sobratu, prijatelju, znancu, družbi, človeštvu, ker podaljšuješ bitko, ki jo ves svet izgublja proti nevidnemu napadalcu.

Čas zakritih ustnic
Človek si sam gradi svojo zgodovino: sedanjost in prihodnost. Ne bodimo trmasti in poglejmo resnico s sočutjem. Samo malce okoli pojdimo, recimo do bolnišnice, in vprašajmo ljudi, kako jim gre, ali da isto vprašanje postavimo tudi medicinski sestri. Lepo bi bilo, da v petek, namesto da se zberemo za prazno besedičenje, raje premislimo, zakaj in kakšno prihodnost si želimo. Ali si res želimo neskončni čas zakritih ustnic?

Damian Ahlin, politolog, pesnik, pisatelj in publicist