fbpx

Dan mladih: Vse več brezposelnih, a iznajdljivih

Foto: iStock

Medtem ko se trenutna vlada hvali z vse nižjo brezposelnostjo, predvsem med mladimi, pa ravno mladi opozorjajo na čisto drugo realnost. Več kot 20.000 jih je brezposelnih, kar predstavlja problem celotne družbe, je ob dnevu mladih opozorila Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. Mladi so velikokrat prisiljeni v prekarno delo, delodajalci pa pri tem pogosto kršijo zakonodajo, je izpostavila. Na večje kršitve so ugotovili tudi pri zaposlovanju tujih študentov v turizmu.

V sindikatu Mladi plus so na novinarski konferenci opozorili, da se mladi, stari med 15 in 29 let, danes zelo težko osamosvojijo, razlog pa tiči predvsem v visoki brezposelnosti. Kot je opozorila Jarčeva, veliko mladih ni kreditno sposobnih in le stežka načrtujejo svojo prihodnost.

Zastrašujoče je predvsem dejstvo, da se obdobje brezposelnosti podaljšuje. Povprečno namreč mlad iskalec zaposlitev išče 12,9 meseca.

Mladi niso apatični
Ker na trgu dela o mladih veljajo miti o njihovi pasivnosti in apatičnosti, so v sindikatu izvedli anketo med 412 mladimi, ki mite razblinja. Jarčeva je izpostavila, da je v anketi kar 49 odstotkov mladih med drugim dejalo, da si zaposlitev iščejo ne le preko zavoda za zaposlovanje, ampak tudi sami vzpostavijo stik z delodajalci, poleg tega se poslužujejo različnih portalov in omrežij.

Prisilno samozaposlovanje
Želimir Stanić, prav tako iz sindikata Mladi plus, je medtem izpostavil številne oglase delodajalcev, ki so v nasprotju z zakonodajo. “Opažamo takšne, ki vsebujejo vse elemente delovnega razmerja, medtem pa delodajalci delavca želijo zaposliti preko prekarne oblike zaposlitve,” je pojasnil.

Vse več prijav na inšpektorat za delo
Odločili so se, da bodo oglase spremljali in jih prijavljali na inšpektorat za delo. Prvi mesec so zbrali 20 prijav, o katerih so obvestili tudi delodajalce. Po besedah Stanića se jih je odzvalo le pet, ki so oglas bodisi umaknili bodisi popravili.

Kršitve se pojavljajo tudi pri zaposlovanju tujih študentov
Ker v poletnih mesecih delodajalci iščejo predvsem sezonske delavce, so se povezali še s sindikatom gostinstva in turizma ter inšpektoratom za delo, s katerima so se se dogovorili za obsežno akcijo nadzora v tem sektorju. Kršitve so ugotovili zlasti pri zaposlovanju tujih študentov v Sloveniji, ki morajo tu opravili prakso in pridobiti izkušnje pred zaključkom študija.

“Dogajalo se je, da so nekatere slovenske fakultete in višje šole podpisovale tripartitne pogodbe s srbskimi fakultetami in našimi delodajalci,” je dejal Stanić. Gre za izkoriščanje mladih, ki morajo pridobiti obvezne izkušnje, plačani pa so en evro na uro,” je izpostavil in dodal, da bodo okoliščine razjasnili izsledki nadzora inšpektorata za delo.

Saška Kumer iz območnega odbora sindikata gostinstva in turizma je ob tem izpostavila, da se ugotovljene napake nanašajo tako na mlade kot na samo gostinsko panogo. Nezakonitih oblik dela je na tem področju po njenih besedah precej.

Delo v gostinstvu ni cenjeno
V Sloveniji je problem tudi ta, da je dejavnost gostinstva najslabše plačana panoga. Delodajalci težav ne rešujejo z zviševanjem cene dela, ampak s prekarnimi oblikami dela. “Take oblike izkrivljajo trg dela na področju turizma in gostinstva in onemogočajo jasen, pregleden in pošten sistem plačila za delo, ki bi upošteval enotne standarde za vse zaposlene in tudi varnost pri delu,” je poudarila.

Mladi in tudi nekoliko starejši pa ne odpirajo podjetij samo zaradi drugih, ampak zaradi svoje podjetnosti in poguma
Od okoli 900 tisoč delovno aktivnih ljudi je v Sloveniji več kot 84 tisoč samostojnih podjetnikov, kažejo podatki poslovnega imenika bizi.si. Število na novo odprtih s. p.-jev v zadnjih letih skokovito narašča: še leta 2000 se jih je odprlo 2.363, v lanskem letu pa kar 14.473.

Fiktivni podjetniki niso redkost
Na ministrstvu za delo in inšpektoratu ocen o številu le teh nimajo, saj je podatke o tem seveda težko pridobiti. Delež samozaposlenih med aktivnim prebivalstvom se je sicer med letoma 2008 in 2015 gibal med 10 in 12 odstotki.

Pravi samostojni podjetnik ne more delati le za eno stranko in z vsemi elementi delovnega razmerja
V zadnjih letih je opazen trend naraščanja tistih samozaposlenih, ki delajo pretežno le za eno stranko (januar 2012 – 7,8 odstotka vseh samozaposlenih, marec 2015 – 14,7 odstotka vseh samozaposlenih) in v prostorih te stranke (januar 2012 – 3,1 odstotka vseh samozaposlenih, marec 2015 – 7,8 odstotka vseh samozaposlenih).
Na trgu dela so sicer prisotne še druge oblike, kot so npr. samostojni kulturni delavci, pa delo prek pogodb in študentsko delo. Tudi pri teh oblikah dela so pogosto izpolnjeni pogoji za redno zaposlitev. 

Kršitev delodajalcev ni malo
Samo v lanskem letu je zakonodajo kršilo 163 delodajalcev. V primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, zakon o delovnih razmerjih izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

B.P., STA