fbpx

Dolgoletni diplomat Božo Cerar: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in “višjih interesov”?

Dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik Slovenije v Washingtonu Božo Cerar (Foto: STA)

Naš dolgoletni diplomat še iz časov Jugoslavije in nekdanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar meni, da bi EU morala spoštovati vrednote brez dvojnih meril, ki so zapisane  v Pogodbi o Evropski uniji. “Le tako bo lahko EU končno postala upoštevanja vreden igralec v mednarodni skupnosti,” je ocenil. Nasprotno pa se je EU distancirala od izjave premierja Janeza Janše, vezane na poboje v Iranu pred 30 leti. “Vodilni v EU oziroma večjih, vplivnih članicah nimajo radi, če jim kdo pri tem nastavi ogledalo, še posebej, če prihaja iz manjše države članice,” je pojasnil in pri tem še poudaril, da v EU pogreša skupno oblikovanje zunanjepolitičnih stališč, previdnost pred novim iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem pa ne bo vplivala na njegove namere o opuščanju razvoja jedrskega orožja.

Dolgoletni diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar je na Portalu plus izrazil svoje stališče o odnosu EU do množičnih pobojev v Irani pred 30 leti in do izjave premierja Janeza Janše o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov. Janša se je s svojim stališčem skliceval na 200 strani dolgo poročilo organizacije Amnesty International, kjer so zapisali, da so iranske oblasti zagrešile zločin proti človečnosti.

V drugem členu Pogodbe o Evropski uniji lahko preberemo, da EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. V 21. členu pogodbe pa nadalje piše, da EU pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Foto: Pixabay

Cerar meni, da gre v pogodbi za pomembne besede in prav je, da so zapisane v enem od najvišjih aktov EU in bi bilo pravilno, da bi jih v večji meri spoštovali. “To še posebej velja za tiste v EU, ki sprejemajo odločitve,” je poudaril. Slednje bi morala po njegovem mnenju EU pri njenem delovanju navzven dejansko prelivati v dejanja. “In to brez dvojnih meril, pa naj si gre za Španijo ali Madžarsko, Mjanmar ali njeno sosedo Kitajsko,” je dodal. Dostojanstvo človeka zasluži enako spoštovanje tako v Barceloni kot Varšavi, genocid je enako zavržen tako v pokrajini Rakhine kot pokrajini Xinjiang. Le tako bo lahko EU ohranila kredibilnost pri vseh svojih državljanih in v svetu. “Le tako bo lahko EU končno postala upoštevanja vreden igralec v mednarodni skupnosti,” je ocenil.

Zaradi pragmatičnih ciljev vrednote EU ostajajo le na papirju
V nadaljevanju opaža, da smo vse bolj pogosto priča primerom, ko zaradi zasledovanja pragmatičnih ciljev in ožjih interesov temeljne vrednote Unije ostajajo bolj črke na papirju. Enkrat imajo prednost dobave zemeljskega plina iz Rusije, drugič prodaja izdelkov na kitajskem trgu, tretjič pa je razlog za uklanjanje avtokratom nekaj tretjega. “Vodilni v EU oziroma večjih, vplivnih članicah nimajo radi, če jim kdo pri tem nastavi ogledalo, še posebej, če prihaja iz manjše države članice,” je obrazložil in predstavil tovrsten primer Janševega nagovora na vsakoletnem dogodku iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30 tisoč političnih zapornikov v Iranu leta 1988.

Novoizvoljeni iranski predsednik Ebrahim Raisi naj bi bil po dokumentaciji, s katero razpolaga OZN, soodgovoren pri množičnih pobojih leta 1988. (Foto: epa)

Po mnenju Cerarja je Janša pravzaprav podprl vzpostavitev neodvisne preiskovalne komisije OZN, za kar se je pred časom zavzel tudi Javaid Rehman, posebni poročevalec OZN za človekove pravice v Iranu. Pred tedni se je v posebnem pismu, naslovljenem na Michelle Bachelet, visoko komisarko OZN za človekove pravice, več kot 150 znanih osebnosti (med njimi šest Nobelovih nagrajencev) na čelu z Mary Robinson, nekdanjo predsednico Irske, podobno zavzelo za mednarodno preiskavo. Veliko podrobnosti o omenjenem pokolu še vedno niso znane, po besedah Cerarja pa se ve, da je imel nemajhno vlogo skrajno konservativni Ebrahim Raisi, “ki bo v prihodnjih dneh zahvaljujoč vladajočim mulam na funkciji predsednika države nasledil zmernega Hasana Rohanija. “Uradni Teheran je – razumljivo – seveda protestiral,” je pojasnil.

Slovenski mediji so poročali v nasprotju s spoštovanjem človekovih pravic
Večina slovenskih medijev za Janšev nastop ni našla niti ene dobre besede, Cerar pa med drugim tudi meni, da je bil še bolj čudna in nenavadna izjava visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borella, ki je bila povzeta po spletni strani iranskega zunanjega ministrstva, da Janša ne izraža stališč EU. “Malce čudno sicer, če vemo, da je spoštovanje človekovih pravic in prizadevanje proti nekaznovanosti za zločine zoper človečnost, vojne zločine in genocid ena od stalnic naše zunanje politike vse od nastanka samostojne Slovenije,” je opazil. Domneva, da je razloge za Borrellove besede iskati v želji EU, da ne zaostruje odnosov z Iranom, da bi ta tako vendarle nekako ostal pri sporazumu o začasni odpovedi nuklearnemu orožju.

Sporazum o iranskem jedrskem programu so leta 2015 z Iranom sklenile stalne članice Varnostnega sveta OZN ter Nemčija ob sodelovanju EU. Leta 2018 so od tega sporazuma odstopile Združene države Amerike pod nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, vse manj pa ga spoštuje tudi iranska stran.

Cerar glede na navedeno ocenjuje, da bi EU rada, da se na Janšev nastop čim prej pozabi. “Resnici na ljubo je treba priznati, da se države članice Unije zelo težko dokopljejo do skupnih zunanjepolitičnih stališč,” je pojasnil. EU po njegovem mnenju za veliko število zunanjepolitičnih vprašanj nima stališč, izjava Borella pa meče čudno luč na Evropsko unijo, čestitke Raisiju ob nastopu funkcije pa ne bodo pomagale pri opuščanju iranskih ambicij za razvoj nuklearnega orožja in povečanju spoštovanja človekovih pravic in pravne države. Mnogi se tudi sprašujejo, kakšen je odnos EU do tovrstnih pobojev, na katere je opozoril Janša. “Zastavljajo si ga mnogi, predvsem pa tisti, ki v svetu hrepenijo po pravičnosti, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. Vrednot torej, katerih šampion naj bi bila ravno EU,” je pojasnil. Ne glede na mnenje EU pa je Janšev nastop naletel na odobravanje v ugledni mednarodni organizaciji Amnesty International.

Premier Janez Janša (Foto: FB AI/Urad Vlade RS)

Agnès Callamard, generalna sekretarka te znane mednarodne nevladne organizacije (pred leti je bila poročevalka za izvensodne poboje Sveta OZN za človekove pravice), je celo prepričana, da bi se morala zoper Ebrahima Raisija uvesti preiskava zaradi zločinov zoper človečnost. Po besedah Cerarja organizacija namreč razpolaga z obširno dokazno dokumentacijo o njegovi neposredni vpletenosti v uboje tisočih disidentov leta 1988 v zaporih blizu iranskega glavnega mesta. Podobno velja za njegovo vlogo vodje iranskega pravosodja, ko je bilo leta 2019 v protivladnih protestih ubitih 1500 ljudi, še precej več pa mučenih. “Ljubitelji športa se bodo spomnili, da je bil zaradi sodelovanja v protestih usmrčen znani rokoborec Navid Afkari. Zanj se je neuspešno zavzel tudi Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja,” je še pojasnil na koncu.

Sara Rančigaj