fbpx

Intervju z madžarsko pravosodno ministrico: “Še naprej se bomo borili, ker vemo, da je resnica na naši strani”

Že od začetka nasprotujemo obveznim relokacijam prosilcev za azil in to vizijo, ki so jo države začele sprejemati že v preteklih letih, danes sprejema vse več držav članic. “Menimo, da bi bilo treba sodišča obvarovati pred vplivom politične oblasti,” je za Demokracijo dejala madžarska pravosodna ministrica Judit Varga. Z ministrico so se pogovarjali o priseljevanju, mednarodni mreži nevladnih organizacij in prihodnosti Evropske unije.

Med letoma 2009 in 2018 je bila Judit Varga politična svetovalka več poslancev v evropskem parlamentu, med letoma 2009 in 2012 v pisarni Jánosa Áderja, med letoma 2012 in 2014 za Erika Bánkija in od leta 2014 za Györgyja Hölvényija. Poleg madžarščine govori angleško, nemško, špansko in francosko. Junija 2018 je postala državna sekretarka za odnose z Evropsko unijo. 12. julija 2019 je na položaju ministra za pravosodje v četrti Orbánovi vladi nasledila Lászla Trócsányija, ki se je po evropskih volitvah leta 2019 kot poslanec preselil v evropski parlament. Z imenovanjem Varge za pravosodno ministrico, so bili na pravosodno ministrstvo preneseni tudi odnosi Madžarske z Evropsko unijo. Je poročena in mati treh otrok.

Slovenija ima resne težave s sodniki in tožilci, ki vlečejo kontinuiteto iz komunističnih časov. Kaj pa Madžarska?

Na Madžarskem nihče ne more vplivati ali pritisniti na sodnika v njegovih razpravah in sodbah. Neodvisnost sodstva na Madžarskem je dosežek naše zgodovinske ustave, ki je postala element identitete. Menimo, da je treba sodišča obvarovati pred vplivom politične oblasti, zato mora biti politično nevtralna veja oblasti. Nazoren primer je imenovanje generalnega tožilca. Medtem ko je v številnih zahodnoevropskih državah po hierarhiji pod ministrom za pravosodje, ga na Madžarskem parlament imenuje s kvalificirano večino in deluje ločeno od katerega koli vladnega organa.

Bruselj pri obravnavanju nekaterih držav uporablja dvojna merila. Ni bilo vznemirjenja, ko je policija v Franciji pretepla protestnike. Kakšne so vaše izkušnje s tem?

Nočem komentirati notranjih zadev drugih držav članic. Na Madžarskem smo imeli podobno težavo že leta 2006, ko je socialistična vlada odredila nasilno zatiranje protesta. Duša celotnega naroda je bila ranjena zaradi nespametnega nasilja, med katerim se je tedanja vlada, namesto da bi odgovarjala za svoje grehe in opustitve, odločila napasti lastne državljane. Šele naša vlada se je odločila ponuditi odškodnino.

Bruseljska evrokracija je zoper Madžarsko vložila več tožb. Katere sodbe pričakujete od Sodišča EU?

Madžarska vlada je večkrat zagotovila institucijam EU, da je pripravljena upoštevati sodbe. To pomeni, da ostajamo odprti za dialog, vendar po zadnjih dogodkih nimamo iluzij. Nesmiselno je na primer, da je sodišče potrebovalo skoraj tri leta, da se je odločilo o preprostem postopkovnem vprašanju, ki izhaja iz slavnega glasovanja Sargentinijeve, na drugi strani pa bo za eno od najpomembnejših in najbolj zapletenih pravnih vprašanj v zgodovini Unije, mehanizem pogojevanja, potrebovala le nekaj mesecev. Razlog za to je naraščajoči pritisk na sodišče iz leve večine evropskega parlamenta. Naj bo to preprosto glasovanje ali izsiljevanje Evropske komisije, izsiljevati poizkušajo vse države članice, ki zavračajo njihove ideale.

Na Madžarsko se izvaja velik pritisk, ker je vaša država zavrnila obvezne kvote migrantov za preselitev. Zakaj Madžarska temu konceptu nasprotuje?

Kot vidimo, so se nekatere države članice odločile, da bodo svoje demografske težave in težave z delovno silo rešile s sprejemom migrantov. Vendar se Madžarska ne strinja, da bi morale biti migracije enotna rešitev za naše demografske težave in težave na trgu dela, niti da bi migracije koristile razvoju in ohranjanju blaginje. V skladu z našo ustavno identiteto smo mnenja, da se lahko samo Madžari odločijo, s kom želijo živeti. Že od začetka nasprotujemo obvezni selitvi prosilcev za azil in te vizije v preteklih letih podpira vse več držav članic. Premestitev očitno ni uspela. Tudi tiste države članice, ki podpirajo mehanizem, niso mogle preseliti toliko migrantov, kot so želele. Obvezna selitev deluje le kot dejavnik vlečenja in ne more pomagati k rešitvi migracijske krize.

Madžarska vlada je ugotovila, da Sorosova mreža nevladnih organizacij državam vsiljuje svoje politične cilje, med drugim spodbuja odprte družbe in podpira množično priseljevanje. Kakšne protiukrepe predlagate državam, ki so prav tako prizadete zaradi vpliva te mreže?
Cilj madžarske vlade je bil zagotoviti transparentnost delovanja nevladnih organizacij, kar je legitimno, demokratično in evropsko pričakovanje. To izjavo je med mnogimi drugimi mednarodnimi forumi priznalo celo Sodišče Evropske unije. Zakon zahteva, da vsa združenja in fundacije z bilančno vsoto 20 milijonov madžarskih forintov (HUF) v tekočem letu predložijo letno poročilo Državni revizijski službi. Pooblastila Državni revizijski službi zagotavljajo strokovnost in neodvisnost. Je neodvisna od vseh drugih organizacij in poroča le državnemu zboru. Poleg tega je vlada pri pripravi predlagane uredbe preučila predpise drugih držav članic EU, zlasti nemške in avstrijske predpise. Slednja prav tako nalaga večje zahteve po preglednosti nad določenim zneskom prihodkov.

Ali menite, da obstajajo tuji akterji − na primer mreža Soros ali druge nevladne organizacije −, ki sodelujejo pri združevanju leve opozicije na Madžarskem? Kakšno pomoč te sile dobivajo iz tujine?

Po mojem mnenju se tako imenovana mreža Soros bori z imperialno ambicijo, da bi s pospeševanjem migracij ustvarila večetnično, večkulturno odprto družbo. V ta namen so nevladne organizacije po vsej Evropi združile svoje moči in vodile stalen in politično motiviran lov na čarovnice. Primer: nedavno so »neodvisni in objektivni« Novinarji brez meja skušali Madžarsko prikazati kot kraj, kjer zatirajo svobodo tiska na posebej drastičen in neusmiljen način. In uganite, kdo je tej nevladni organizaciji podaril 200.000 ameriških dolarjev leta 2017 in 175.000 2019! Fundacija Georgea Sorosa. Kar se dogaja, je organiziranje levega mnenjskega balona, ​​ko s pomočjo usmerjenih vprašanj skušajo spodkopati ugled Madžarske z lažnimi poročili, madžarska opozicija pa pomaga takim sovražnim kampanjam.

Kako so se Madžari odzvali na pandemijo in vladne zaščitne ukrepe? Kako je vlada ljudi vključila v postopek odločanja?

Madžarski program cepljenja je očitna zgodba o uspehu. Cepili smo že pet milijonov in pol ljudi. V težkih časih za nami sta enotnost madžarskih rojakov in vzdržljivost vsakdanjih junakov za mnoge od nas pomenila žarek upanja, zato bi se jim morali zahvaliti. Ključno poslanstvo madžarske vlade je vprašati državljane o vseh pomembnih vprašanjih. Letos marca smo zato vse pozvali, naj sodelujejo v nacionalnem posvetovanju o vnovičnem odprtju države. Ljudje bi morali vedeti, da imajo svoj glas pri odločanju.

 

Kako vidite prihodnost EU? Se bo premaknilo k tesnejšemu sodelovanju in celo k združenim evropskim državam, kot si nekateri politiki želijo, ali pa k močnim nacionalnim državam?

Madžarska še naprej podpira vsako pobudo, ki olajša skupno razmišljanje o prihodnosti Evrope. Verjamemo, da je EU najboljši okvir za spopadanje z notranjimi in zunanjimi izzivi, in se tudi spopademo z njimi ter si prizadevamo čim bolj prispevati k ustvarjanju močnejše, varnejše in konkurenčnejše EU. Najočitnejša lekcija zadnjega desetletja pa je potreba po večpolarni pametni Evropi namesto po vedno tesnejši Uniji. Brez spoštovanja nacionalnih ustav, kulture soglasja in enakosti med državami članicami prihodnosti Evrope ni mogoče načrtovati.

Kaj pa prihodnost Madžarske? Katere so najpomembnejše okoliščine, ki jih morate upoštevati, kaj bo vplivalo na prihodnost države?
Prihodnje leto bomo imeli splošne volitve. Tako opozicijske stranke kot Bruselj so že začeli z umazano kampanjo z enim samim ciljem: znebiti se vlade, ki deluje v interesu madžarskega ljudstva. Poleg tega so se levo liberalne stranke celo povezale s hudičem, in sicer s skrajno desno stranko. To dokazuje, da bi se morali pripraviti na težko bitko. Še naprej se bomo borili, ker vemo, da je resnica na naši strani!

(Intervju je pripravila Mariann Őry, urednica zunanjepolitične redakcije madžarskega konservativnega dnevnika Magyar Hírlap.)