Intervju z ministrom Boštjanom Koritnikom: “Dodatka si ni izplačal niti predsednik vlade niti ministri in državni sekretarji

Boštjan Koritnik je minister za javno upravo v tretji vladi Janeza Janše. Foto: Demokracija.si

Pogovarjali smo se z Boštjanom Koritnikom, ministrom za javno upravo v 14. slovenski vladi. Po dveh mesecih njenega dela ugotavlja, da je bilo v zadnjih dveh letih na ministrstvu absolutno premalo pozornosti namenjene področju digitalizacije in novih tehnologij. Zase pravi, da čim večji je izziv, tem raje se sooči z njim, ker je zanj možnost razrešitve takega izziva tudi večja motivacija. Pogovarjali smo se tudi o ukrepih, povezanih z epidemijo COVID-19, plačah zaposlenih v javnem sektorju in dodatkih pa tudi, kakšne novosti namerava uvesti še v tem mandatu.

Minila sta dva meseca od vašega imenovanja za ministra za javno upravo. Čemu ste v tem času namenili največ pozornosti, kakšno stanje ste prevzeli na ministrstvu?

Ko sem prevzel vodenje resorja javne uprave, sem se zavedal, da bo pestro. Toda niti v sanjah si nisem predstavljal, kaj me v resnici čaka. Največ pozornosti smo v teh dveh mesecih seveda namenili soočanju z epidemijo COVID-19. Boj z epidemijo, če smem uporabiti ta nekoliko čustvnu izraz, poteka ves čas, neprekinjeno, zato tudi delovni čas nima omejitev. Prav zaradi epidemije smo se natančnejšega pregleda stanja, podedovanega na ministrstvu, lotili šele proti koncu aprila, ko se je zadeva z virusom začela nekoliko umirjati. Lahko rečem, da je ministrstvo dobro organizirano, a po dveh mesecih že vidim, kje bo treba poseči po nekaterih organizacijskih spremembah, ki bodo povečale operativnost in učinkovitost dela. Resor javne uprave je zelo širok, saj zajema vse od plačnega sistema javnih uslužbencev, sindikatov, nevladnih organizacij, lokalne samouprave, digitalizacije, javnega naročanja in skrbi za stvarno premoženje države.

Nekoliko v šali rad rečem, da je ministrstvo za javno upravo nekakšna mama med ministrstvi in mislim, da se mu v javnosti pripisuje premalo pomembnosti – kar ni nujno slabo (smeh). Izmed naštetih stvari lahko ugotovim, da se je v zadnjih dveh letih absolutno premalo pozornosti namenjalo področju digitalizacije in novih tehnologij. Če je Evropska komisija še leta 2016 Slovenijo razglasila za najhitreje rastočo digitalno družbo v Evropski uniji glede na napredek in razvoj, smo med letoma 2018 in 2020 na tem področju zaspali. To moramo vsekakor popraviti.

Vlada je padla v čas epidemije z novim koronavirusom oziroma COVID-19. Sprejeti so bili številni ukrepi, v reševanje katerih zadev ste bili kot minister najbolj vpeti?

Dovolite mi, da ukrepe, ki smo jih v t. i. protikoronskem zakonskem svežnju prispevali na MJU, predstavim sistematično, da bo njihov namen bralkam in bralcem kar se da razumljiv.

V PKP1 zakon smo prispevali naslednje. Prvič, ukrep začasne premestitve zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije. Pobude so prišle predvsem iz zdravstva in socialnega varstva, kjer je vsak zavod svoj delodajalec. Gre za možnost začasne premestitve zaposlenih med različnimi delodajalci javnega sektorja in tudi v okviru istega delodajalca javnega sektorja. Če v nekem domu za starostnike – upajmo da ne – zboli večina zaposlenih, ni več osebja za nego varovancev; s tem ukrepom smo omogočili hitro začasno premestitev zaposlenih iz drugega doma, ki so ustrezno usposobljeni.

Drugič. Dvignili smo prag za oddajo evidenčnih javnih naročil z 20.000 evrov na 40.000 evrov za naročanje blaga in storitev ter s 40.000 evrov na 80.000 evrov za naročanje gradenj. V praksi to pomeni, da je v teh časih, ko je treba zagotoviti predvsem urgentna in nujna naročila za delovanje bolnišnic, domov za starostnike, občin in drugih naročnikov v javnem sektorju, javna naročila mogoče oddati hitreje.

Tretjič. Poleg dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi smo uvedli tudi povsem nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 za vse tiste v javnem sektorju, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. O tem bom podrobneje govoril v nadaljevanju.

Četrtič. Za čas trajanja epidemije smo za 30 odstotkov znižali osnovne plače funkcionarjem. Petič. Sprejeli smo tudi novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero smo omogočili do osem dni krajši rok pri sprejemanju interventnih zakonov. Tako je pomoč hitreje prišla v roke državljank in državljanov.

Kaj pa ste na ministrstvu  prispevali v protikoronski sveženj 2 in pri noveli  protkoronskega svežnja 1?

V drugi protikoronski zakon in novelo prvega protikoronskega zakona, ki sta bila sprejeta hkrati, smo prispevali naslednje ukrepe. Povprečnine občin smo se z dosedanjih 589,11 evra dvignili na 623,96 evra. Kot minister, ki je zadolžen tudi za lokalno samoupravo, sem zelo vesel, da nam je to uspelo. Znesek velja tudi za nazaj, torej od 1. januarja 2020, razlika pa je bila že oziroma bo izplačana v kratkem.

Prav tako smo v zakon prispevali možnost, da se deloma ali v celoti oprosti plačilo najemnine za poslovne prostore, ki so v lasti Republike Slovenije ali občin. Nismo pozabili niti na nevladnike. Njihov status smo izenačili s tistimi, ki so zaposleni v gospodarstvu. Torej so sedaj tudi oni upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Vsi, ki jim je bila zaradi epidemije COVID-19 onemogočena izraba lanskega letnega dopusta do 30. junija letos, bodo lahko lanski dopust izrabili do konca leta 2020. S spremembo zakona o lokalni samoupravi smo uvedli institut sklica seje občinskega sveta na daljavo s pomočjo videokonferenčnih orodij, s katerimi bo mogoče kar se da natančno simulirati klasično redno sejo.

Ministrstvo je zelo vpeto tudi v sistem in izplačilo plač ter različnih dodatkov zaposlenih v javnem sektorju. Kako sodelujete s sindikati, kakšne so vaše prve izkušnje?

Kot sem omenil že prej, je bil v slovenskem javnem plačnem sistemu že leta 2008 s kolektivno pogodbo uveden dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki je bil oziroma bo sedaj tudi prvič izplačan. S prvim protikoronskim zakonom pa smo uvedli še popolnoma nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 za vse tiste v javnem sektorju, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so čezmerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Prav je, da so tisti, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni, tudi ustrezno nagrajeni oziroma plačani. Ključno pri obeh dodatkih pa je, da je Vlada RS za izplačilo obeh zagotovila sredstva v proračunu.

Izplačilo torej ne bo bremenilo proračunov posameznih javnih zavodov, kar je posebej pomembno za bolnišnice in domove za starostnike. Za dodatek po prvem zakonu je vlada pripravila tudi okvirni razrez v ta namen dodeljenih finančnih sredstev. Mesečno bo tako za ta dodatek na voljo 39,2 milijona evrov, najvišji finančni učinki po posameznih področjih pa so: v dejavnosti zdravstva (17,9 milijona evrov), v dejavnosti socialnega varstva (4,8 milijona evrov) ter pri ministrstvih in organih v sestavi ministrstev. Ta znesek znaša približno 6,5 milijona evrov, pri čemer največji delež (približno 6 milijonov) odpade na t. i. pooblaščene uradne osebe (policisti, pravosodni policisti, vojaki …) ter na zaposlene v bolj izpostavljenih proračunskih uporabnikih (npr. Uprava RS za zaščito in reševanje). Z razrezom smo določili samo zgornji limit mogoče porabe sredstev, tako da to ne pomeni, da morajo posamezne ustanove dejansko porabiti vsa v razrezu predvidena sredstva.

O dejanski višini posameznega dodatka za katerega koli zaposlenega v javnem sektorju bo odločil predstojnik, pri tem pa bo moral upoštevati nevarnost oziroma čezmerno obremenitev. Apeliram na vse predstojnike v javnem sektorju, da prevzamejo odgovornost, ki jim z nazivom vodje pripada ter dodatke pravično in upravičeno dodelijo. Imamo že nekaj podatkov, ki nakazujejo na mogoče zlorabe pri izplačilih, zato opozarjam, da bo nad upravičenostjo izplačil dodatka skrbno bedel inšpektorat za javni sektor in tudi ministrstvo za finance. Neutemeljena izplačila bodo tako zavrnjena. Ta dodatek ne sme predstavljati socialnega korektiva, temveč nagrado za tiste, ki so v času epidemije najbolj obremenjeni, npr. medicinske sestre, zdravniki na infekcijskih oddelkih, negovalke v domovih starostnikov, policisti itd.

Naj ob tem tudi poudarim, da si omenjenega dodatka ni izplačal predsednik vlade ter nihče od ministrov in državnih sekretarjev. Informacijo o 35-odstotnem izplačilu je namreč v javnosti lažnivo širila stranka SAB.

Sešli ste se tudi z varuhom človekovih pravic. Na čigavo pobudo in kaj je bila tema pogovora?

Pobudo je dal gospod Svetina. Človekove pravice in njihovo varovanje so ključni, zato se zavedam pomena rednega sodelovanja z varuhom. Govorila sva o dodatnem izobraževanju zaposlenih v javni upravi na področju varovanja človekovih pravic in bolj preglednem podajanju informacij pri vlogah za pomoč osebam s posebnimi potrebami. Dogovorila sva se tudi, da se bova redno srečevala.

Kako pa je bilo v primeru srečanja s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije, ste sprejeli kakšne zaveze ali je šlo samo za spoznavno srečanje?

Šlo je predvsem za spoznavno srečanje. Sem novinec v državni upravi in politiki nasploh, zato se mi zdi pomembno, da čim prej spoznam predstavnike različnih državnih institucij. Z Robertom Šumijem sva govorila o predlagani noveli zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predlagal sem mu, da se v izobraževanja za javne uslužbence vključijo dodatne vsebine s področja integritete in preprečevanja korupcije. Strinjala se je, da gre za dober predlog, realizirali ga bomo preko Upravne akademije.

Kako pa ocenjujete ta dva meseca nove vlade, kaj se je dogajalo, kako ste zaznavali delo, napore, sodelavce kolege ministre in predsednika vlade? Vas je kaj posebej presenetilo?

Vlada je v prvih dveh mesecih delala na res visokih obratih. Od razglasitve epidemije in celoten april smo z najožjo ekipo delali od jutra do večera, vsak dan, brez pretiravanja. Zato se ob tem iskreno zahvaljujem svojima državnima sekretarjema in ekipi v kabinetu za vso podporo. S kolegi ministri in predsednikom vlade imamo dober in spoštljiv odnos. Predsednik od nas zahteva, da kar najbolje opravimo svoje delo, ni privrženec odvečnega govorjenja in razpravljanja, kar se mi zdi sploh v času epidemije izredno dobra lastnost. Marsikdaj je bilo treba kaj narediti na hitro, ker je prihajalo do nepredvidenih težav in izzivov, saj se država s takšno epidemijo srečuje prvič. Kljub temu pa je delo vseskozi potekalo dobro organizirano in vsebinsko na visoki ravni. Posledica tega je dejstvo, da se Slovenija z epidemijo, tudi v svetovnem merilu, izredno dobro spopada. Vsaka žrtev virusa je seveda tragična in za svojce boleča, zato vsem, ki so zaradi COVID-19 izgubili najbližje, izrekam iskreno sožalje.

Želim si, da bi bila tudi po koncu epidemije v ospredju delovanja vlade vsebina, reševanje tekočih izzivov ter skrb za razvoj in napredek države. Odpiranje ideoloških tem in razdvajanje niso potrebni.

V začetku maja ste se udeležili neformalne videokonference ministrov držav članic EU, pristojnih za telekomunikacije in informacijsko družbo. Ministri ste na virtualnem srečanju razpravljali o možnostih spremljanja širjenja okužb s covid-19 s pomočjo mobilne tehnologije. Kaj se tu dogaja, ali so kakšni dogovori, imajo drugje že kakšne izkušnje s tem? Dejali ste, da Slovenija ne bo odstopila od standardov glede pravice do zasebnosti?

Ministri držav članic smo se strinjali, da je za boj proti COVID-19 potreben koordiniran pristop vseh držav članic EU. Na področju uporabe elektronskih komunikacij je Evropska komisija naredila pomemben prvi korak,  s tem ko je sprejela priporočilo o skupnem naboru orodij v EU za uporabo tehnologij za boj proti COVID-19 in za izhod iz krize. Med državami članicami namreč obstajajo različni pogledi o uporabi mobilne tehnologije za beleženje okužb s COVID-19, zato je toliko bolj pomembno, da poskuša EU pri tem poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse države članice.

V razpravi sem podprl koordiniran pristop EU pri razvoju tehnoloških rešitev, transparentnost, varstvo zasebnosti, upoštevanje kibernetske varnosti, in kar je za Slovenijo ključnega pomena, uporaba mobilne tehnologije za spremljanje širjenja okužb mora temeljiti izključno na prostovoljni osnovi. Torej morajo državljani in državljanke privoliti v njeno uporabo. Slovensko ustavno varstvo pravice do zasebnosti je med tremi najbolj restriktivnimi v EU (takoj za  Nemčijo in Avstrijo), čemur seveda sledi zakonodaja in s svojimi stališči tudi informacijska pooblaščenka.

Od teh standardov pri iskanju morebitne skupne rešitve ne bomo odstopali, me pa veseli, da je EU odprla to vprašanje in začela proces iskanja rešitev. Vlada o tem še ni konkretno razpravljala, sam pa kot ključno ministrstvo, ki mora prevzeti vodilno vlogo pri iskanju teh rešitev, vidim ministrstvo za zdravje, saj mora svoje mnenje v prvi vrsti podati zdravstvena stroka. Ministrstvo za javno upravo pa lahko pomaga pri tehnoloških rešitvah in razvoju. V razpravi sem podprl tudi predlog luksemburškega premierja Bettela, ki je kot najboljšo možnost izpostavil razvoj skupne evropske aplikacije za namen spremljanja širjenja okužb s COVID-19, sem pa opozoril tudi, da je termin »sledilna aplikacija« napačen in ustvarja negativen prizvok. Gre za beleženje stanja in ne sledenje. Pri tem me je izrazito podprla predvsem španska kolegica.

Razpravljali ste tudi o pomembnosti digitalizacije za izhod iz epidemije in okrevanje EU. Čemu je bil dan največji poudarek?

Koritnik: V času pandemije COVID-19 je sektor elektronskih komunikacij v EU dokazal svojo pomembnost. Državljanom je namreč omogočeno delo od doma in izobraževanje na daljavo, poleg tega pa lahko do neke mere ohranjajo osnovno potrebne socialne stike.

Za polno uporabo vseh možnosti, ki jih omogočajo digitalne tehnologije, pa potrebujemo zelo zmogljivo širokopasovno infrastrukturo tako v okviru posameznih držav članic kakor tudi v okviru celotne EU. V Sloveniji nacionalna digitalna infrastruktura tudi v oteženih kriznih razmerah zelo dobro deluje. Operaterji, uporabniki in celotna družba na ta način pravzaprav na najboljši način izkoriščamo prednosti vlaganj v optično in mobilno infrastrukturo elektronskih komunikacij. V razpravi sem izpostavil, da so naložbe v fiksna širokopasovna omrežja potrebna tudi v prihodnje, prav tako tudi v mobilna omrežja, vključno v omrežja najnovejših tehnologij. Še naprej pa bo treba izboljševati tudi javne storitve in digitalno vključenost, v EU proračunu pa zagotoviti stalna sredstva za digitalizacijo.

Epidemija, upajmo, se bo umirila, več časa bo ostalo za druge naloge. Kaj konkretno imate v načrtu urediti, kaj je tisto, kar je najbolj žgoče in problematično?

Čim večji je izziv, tem raje se soočim z njim, ker mi možnost razrešitve takega izziva daje tudi večjo motivacijo. Na ministrstvo niti po naklučju nisem prišel zaradi plače ali naziva, ampak zato, da državi, ki je omogočila moje izobraževanje in posledično tudi poklicno pot, nekaj vrnem in se potrudim, da naredim še kaj koristnega, kar bo olajšalo življenje državljank in državljanov. Ker sem bil pred prevzemom ministrovanja aktiven v start-up in blockchain vodah, je ena od prioritet mojega delovanja zagotovo digitalizacija v širšem pomenu. Razmišljamo o uvedbi osebne izkaznice s pripadajočim digitalnim potrdilom (e-identiteta), uvedbi varnih elektronskih predalov za vse državljane in poenostavitvi vročanja ter krepitvi t. i. brezstične družbe.

Uvajati bo treba tudi najnovejše mobilne tehnologije skladno z drugimi državami članicami EU. Na področju upravnih postopkov si želim zagotoviti sledljivost v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, da bi državljani torej prek portala e-uprava lahko kadarkoli spremljali, v kateri fazi postopka je nahaja njihova vloga. S tem bi locirali tudi morebitna ozka grla, ki nastajajo v procesu pridobivanja dovoljenja. Do konca julija bosta na enotno lokacijo preseljeni UE Ljubljana in UE Koper, nato pa želim nadaljevati združevanje UE na enotnih lokacijah in vzporedno s tem promovirati sistem e-uprave. Uskladiti in nato v državnem zboru potrditi bo treba novo volilno zakonodajo, čaka nas tudi dopolnitev novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Ob tem želim biti ves čas v rednem stiku tudi s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Ustanovili smo delovno skupino, ki se je sestala v pripravi drugega protikoronskega zakona in se bo tudi v prihodnje sestajala najmanj enkrat na tri mesece. Do konca mandata pa želim obiskati vseh 212 slovenskih občin. Prav tako želim biti v stalnem stiku s sindikati in predstavniki nevladnih organizacij. Dela mi torej ne bo zmanjkalo.

Kakšne načrte imate za področje e-naročanja, bodo tu kakšne spremembe?

Zagotovo bomo to področje skušali prevetriti, posodobiti in predvsem poskrbeli za dodatno transparentnost pri postopkih naročanja. O konkretnih rešitvah pa za zdaj še ne morem govoriti. Smo pa osnovne smernice že začrtali kmalu po začetku mandata na sestanku z direktorjem direktorata za javno naročanje.

Vida Kocjan