Intervju z ministrom Počivalškom: “Nisem salonski funkcionar, ki bi sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu …”

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. (Foto: Demokracija)

Kaj pa naj bi v taki situaciji počel? Naj bi bil salonski funkcionar, sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu? Dajte no … To nisem jaz,” odgovarja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek na številne očitke o nabavi zaščitne opreme.

Pogovarjali smo se s podpredsednikom slovenske vlade, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter predsednikom Stranke modernega centra Zdravkom Počivalškom, ki je v preteklih dneh postal tarča dominantnih medijev in opozicije.

Gospod minister, naj se najprej dotaknemo teme, ki v zadnjih dneh polni medijski prostor, to je nakup zaščitnih sredstev, predvsem zaščitnih mask, s katerim se ukvarja Zavod RS za blagovne rezerve, ki spada pod vaš resor. Zanima me, kako to, da smo se ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa 12. marca in nastopu nove vlade dan kasneje znašli v situaciji, ko smo bili skoraj brez ustreznih zaščitnih sredstev?
To je vprašanje za tiste, ki so bili do tedaj odgovorni za nakup te opreme. Zavod za blagovne rezerve in posredno ministrstvo, ki ga vodim, to gotovo nista. Obstaja jasen seznam stvari, ki morajo biti v skladiščih zavoda v vsakem trenutku. In te so bile zagotovljene, postopki nabave za nadomeščanje sproščenih količin pa v teku. Nabave zaščitne opreme za potrebe zdravstva, civilne zaščite in drugih pa do te krize niso potekale centralno prek našega zavoda.

Tisti, ki danes že pišejo obsodbe na račun nakupov zaščitne opreme in hitijo s političnimi obračuni, bodo morali prej ali slej pošteno pogledati dejstva, in ta so: ko smo januarja in februarja spremljali izbruh epidemije na Kitajskem in so vsi resni strokovni viri že napovedovali širitev epidemije tudi v Evropo, smo se pri nas delali, kot da smo nedotakljivi. S tega mesta ne bom spraševal odgovornih v zdravstvu pa še kje, zakaj niso takrat dvignili glasu in povedali, da nimajo dovolj zaščitne opreme za morebitne krizne razmere. A če kdo meni, da je bila to odgovornost in naloga gospodarskega ministra, se pač moti. Jaz sem takrat delal to, kar je moja odgovornost: pripravil sem prvi sklop ukrepov za pomoč gospodarstvu.

Se pravi, da je bilo treba hitro ukrepati, pri čemer je bilo jasno, da zaščitnih sredstev praktično v vseh evropskih državah močno primanjkuje. In seveda tudi v svetu …
To, kar smo v Sloveniji in Evropi doživljali sredi marca, ko je bila epidemija uradno razglašena, je bil totalni kaos. Sam sem bil v gospodarstvu skoraj 30 let, pa česa takega ne pomnim. Padla so vsa pravila trga, države so zasegale konvoje medicinske opreme, zapirale meje, kitajski proizvajalci te opreme so bili večinoma še v karanteni in mi smo delili usodo mnogih, tudi bistveno večjih držav. Bom uporabil primerjavo … Bili smo kot človek, ki se utaplja v deroči reki in se je pripravljen oprijeti vsakega debla, ki priplava mimo. Tako je bilo.

Ko je začela delati sedanja vlada, je bil sprejet sklep, da moramo nabavo zaščitne opreme speljati prek Zavoda RS za blagovne rezerve. Zakaj ravno zavod in ravno resor, ki ga vodim? Morda zato, ker drugih junakov, ki bi si upali prevzeti to zahtevno, nehvaležno, a nujno nalogo, ni bilo.

No, kljub izrednim razmeram in izredno povečanemu povpraševanju po zaščitnih sredstvih vam je uspelo pridobiti precejšnje količine zaščitnih sredstev. V opoziciji pravijo, da gre pri tem za nestransparentne in negospodarne nakupe in da nekatere zaščitne maske ne ustrezajo zahtevanim standardom. Kako jim odgovarjate?
Zdaj, ko vsi laže dihamo, je opozicija prišla iz varnih skrivališč, kamor je pobegnila ob izbruhu zdravstvene krize. Danes je lahko biti pameten. Tudi sam vsega, kar smo naredili, danes ne bi več ponovil na enak način. A bili smo v situaciji, ko je šlo za človeška življenja. Pika. Delali smo vse, kar smo vedeli in znali, da bi zdravstvu in ljudem na prvih linijah boja z virusom zagotovili dovolj opreme. Vsak dan je pomenil nov preobrat, za 12 ur naprej včasih nismo vedeli, ali se nam bo izšlo ali ne. Vsi smo delali v dobri veri. Tudi jaz, ki mi danes očitajo, da sem vrtel telefone in priganjal k delu. Poudarjam: priganjal k delu. Nisem sestavljal seznama dobaviteljev, nisem iskal certifikatov, nisem se šel biznisa.

Kaj pa naj bi v taki situaciji počel? Naj bi bil salonski funkcionar, sedel v fotelju in čakal, da se uradniški mlini odvrtijo v običajnem tempu? Dajte no … To nisem jaz. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem človek akcije. Da se ne izmikam odgovornosti. Zato kdaj dobim kak udarec več, a tega sem vajen.

Nočem biti žrtveno jagnje. Ne vem, ali bom angažiral odvetnika, in ne vem, kaj je mislil sinoči minister Zdravko Počivalšek, ko je namigoval na negospodarno ravnanje. Počakal bom na izsledke revizije in nato zahteval opravičilo,” je v javnem pismu zapisal Anton Zakrajšek, potem ko ga je vlada v torek zvečer na njegovo prošnjo razrešila z mesta direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve. Kako to komentirate?
Gospod Zakrajšek dobro ve, kaj se je in kaj se ni dogajalo v zadnjih tednih. Delovanje zavoda je vsakodnevno spremljal in bil vanj tudi aktivno vpleten. Bile so pogodbe, pri katerih sta se tako on kot njegova desna roka, danes v javnosti do že malo smešnih meja hvaljen gospod Gale, opazno angažirala. In pri eni takih je bilo zame konec zaupanja. Sam se o tem ne bom več pogovarjal v medijih, ker mislim, da je v trenutku, ko je napovedana parlamentarna preiskovalna komisija, ko svojo revizijo napovedujeta KPK in računsko sodišče in so postopek sprožili tudi pri NPU, da napovedane interpelacije zoper mene niti ne omenjam, prav, da svoje delo vsi omenjeni tudi opravijo. Ko bodo svoje povedali oni, se bo megla obtožb in zarot, ki se je zgrnila nad nakupe zaščitne opreme, gotovo razkadila.

Kako pa odgovarjate na očitek, da bi država lahko zaščitna sredstva kupovala brez posrednikov, neposredno pri dobaviteljih? O tem je pred dnevi govoril tudi predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel …
Država navadno to tudi počne. Ko so razmere običajne. V razmerah, ki so vladale sredi marca in so bile daleč od običajnih, pa je bila skupna ocena vseh, ki so bili udeleženi v odločitve o nakupih, da so tveganja neposrednih nakupov za državo prevelika. Govorimo o milijonskih zneskih in zanima me, česa bi me obtoževali danes, če bi dal zeleno luč za neposredne nakupe, ki bi se končali s fiaskom. Nekaj takega so doživeli v Nemčiji, Belgiji pa še marsikje …

Sicer pa: naše odločitve o postopkih izhajajo iz ustreznih sklepov na vladi. Nobena odločitev ni bila moja osebna. Tisti pa, ki toliko vedo o tem, kako bi morali voditi nakupe v kriznih razmerah, bi lahko svoj prispevek k reševanju krize pokazali s tem, da bi nam pomagali, ko smo se utapljali v delu.

No, naj preidemo k bistvu, to je pandemiji koronavirusa, ki je v zadnjem mesecu in pol močno ohromila našo državo, in izvolitvi nove vlade 13. marca 2020 ter odpravljanju posledic zdajšnje krize. Kot predsednik SMC ste bili eden ključnih mož pri oblikovanju štirinajste slovenske vlade. Nedvomno je bila vaša odločitev in odločitev vaše stranke za vstop v koalicijsko vlado SDS, SMC, NSi in DeSUS pravilna, saj ima Slovenija v teh težkih časih tako polno operativno vlado! V nasprotnem primeru bi se znašli sredi volilne kampanje …
Če sem iskren, o tem, kje bi se znašli, če bi bili zdaj sredi volilne kampanje, nočem niti razmišljati. Pa ta argument niti ni bil ključen za to, da smo se v stranki, ki jo vodim, odločili za sodelovanje v novi koaliciji. V SMC je prevladalo mnenje, da je ustavljanje države zaradi še enih predčasnih volitev nepotrebno in da je na vidiku dovolj znamenj gospodarskega ohlajanja na evropski ravni, da bi nam nepotrebni premor v sprejemanju odločitev prej škodoval kot obratno. No, na koncu, ko so avtorji ideje o predčasnih volitvah začeli govoriti bolj neposredno, pa je pretehtalo dejstvo, da se ne bomo šli političnega pokra ene stranke. Ker za to, da je prejšnja vlada padla, ni bilo nekih tehtnih razlogov. Pač, bila je špekulacija o boljšem vmesnem izidu za eno stranko.

Pri naši reviji smo preverjali delavnost, storilnost prejšnje in sedanje vlade. Šarčeva vlada je imela v prvem mesecu svojega delovanja štiri redne in štiri dopisne seje, nova Janševa vlada pa kar deset rednih sej in dvajset dopisnih sej. Kako to komentirate?
Delovanje sedanje vlade je z delovanjem vseh prejšnjih neprimerljivo, to moramo priznati. Svoje delo smo nastopili po razglasitvi epidemije, za to, da smo zagnali delo, nismo imeli niti ure časa. Sam delujem v tretji vladi zapovrstjo. Tista, ki jo je vodil Miro Cerar, je bila na začetku v težkem položaju zato, ker je bila država še v krču zaradi velike finančne in gospodarske krize. Bila so velika pričakovanja in veliko breme za nas, ki smo morali državo potegniti iz zaostanka. Nismo imeli miru niti na začetku.

Vlada Marjana Šarca pa je delo začela v zelo ugodnih razmerah. Za popotnico je dobila nekaj sto milijonov rezerv v javni blagajni in že takoj je lahko pozitivno odgovorila na številna pričakovanja vplivnih skupin. Njeno delo je bilo, če primerjamo začetka vlad Cerarja in Janše, v bistvu ležerno.

Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da se je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec bolj kot z vodenjem vlade ukvarjal s samopromocijo ter z obračunom s koalicijskim partnerji in opozicijo?
Se bom vzdržal takih ocen. Vsak človek dela tako, kot zmore, zna in želi.

Kako pa ste zadovoljni s sodelovanjem v novi vladi? Očitno je, da komunikacija med koalicijskimi partnerji veliko bolje deluje kot prej. Nedvomno je to tudi posledica dejstva, da je na čelu vlade predsednik SDS Janez Janša, ki zna voditi vlado v teh zahtevnih kriznih časih …
Glede komunikacije med partnerji v koaliciji res nimam nobenih pripomb. Pogovarjamo se vsakodnevno, imamo lepo navado, ki se mi zdi dobra in za katero upam, da jo bomo ohranili tudi, potem ko bo zdravstvena kriza za nami.

Vlada se je torej takoj po svojem nastopu, skupaj s strokovno svetovalno skupino pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika lotila priprave obsežnega protikoronskega megazakona. Vemo, da so predlogi, zahteve in želje za pomoč do vlade prihajali od vsepovsod …
To je dobro. Ko smo začeli pripravljati prvi protikrizni sveženj ukrepov, je bila v zraku zelo pozitivna energija. Veliko ljudi je bilo pripravljenih sodelovati in pomagati. Na ministrstvu, ki ga vodim, smo že pred nastopom te vlade oblikovali delovno skupino, ki je pripravljala smernice in ukrepe. Svetovalna skupina, ki jo vodi dr. Lahovnik, je naš sogovorec. Skupaj pretehtamo predloge in vladi predlagamo rešitve, ki so strokovno utemeljene in imajo možnost, da bodo preživele tudi politično presojo. Moramo namreč vedeti, da smo v vladi štiri stranke, zato je razumljivo, da so pogledi na reševanje vprašanj včasih zelo različni. Sam zagovarjam način dela, ki išče soglasje vnaprej, da se kasneje čim bolj izognemo tekmovanju pred mediji v tem, kdo je bolj zaslužen za dobre stari.

Kaj ste z njim v prvi vrsti želeli doseči? Kaj je bistvo prvega protikoronskega svežnja ukrepov?
Prvi sveženj ukrepov je bil namenjen preživetju našega gospodarstva in blažitvi prvih socialnih bremen prebivalstva. S temi ukrepi smo torej preprečili prvi velik udar krize na gospodarskem in socialnem področju. Izogniti smo se želeli pretiranemu prilivu ljudi na zavod za zaposlovanje in centre za socialno delo. Zasnovan je bil zelo široko. Take državne intervencije v Sloveniji sploh še nismo videli. Sprejeli smo ga izredno hitro, ker je bilo tudi po moji oceni ključno prav to, da ne mencamo in ne ocenjujemo posledic zdravstvene krize v nedogled. Odzivi na te ukrepe so bili večinoma pozitivni. Posebej sem zadovoljen, ker smo s temi ukrepi poskrbeli tudi za položaj samozaposlenih. To je zelo ranljiva skupina zaposlenih, ki brez državne intervencije zastoja poslovanja sploh ne more preživeti.

Vlada Republike Slovenije je na torkovi seji osrednjo pozornost namenila obravnavi predloga novele zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo oziroma t. i. prvega protikoronskega zakona ter predloga zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 oziroma drugega t. i. protikoronskega zakona. Ali lahko najprej nekaj poveste o popravkih prvega zakona?
Predlogov za popravke je bilo izredno veliko. Tukaj so nekatere stranke in skupine začele že kar pretiravati s tem, kdo vse naj bi bil deležen kriznih dodatkov, pri tem pa se nam je izgubljal fokus, to pa so zaposleni, ki zdaj čakajo na delo in ne vedo, ali ga bodo po koncu epidemije sploh še imeli. Središče naših prizadevanj morajo biti delovna mesta. S tem se socialna država začne in konča. S popravki smo uredili nekaj ukrepov, ki so se v fazi sprejemanja res izkazali za premalo dorečene. Jasneje smo opredelili kriterije za dodelitev kreditov in drugih finančnih instrumentov. Upoštevali smo odzive gospodarstva, zato bodo zdaj do finančnih mehanizmov upravičena tudi mikropodjetja in podjetja z majhnim obsegom poslovanja. Pozneje smo v prvi sveženj uvrstili tudi vrednotnice za organizatorje turističnih potovanj. Gre za pomembno in zelo praktično naravnano rešitev.

Kaj pa je bistvo drugega protikoronskega zakona? Z njim želite zagotoviti dodatno likvidnost slovenskemu gospodarstvu, a kako?
Najprej: drugi sveženj ukrepov je tako kot prvi vreden skoraj 3 milijarde evrov. Gre za ogromna sredstva, ki bodo usmerjena v zagotavljanje likvidnosti za gospodarstvo. Omogočili bomo ugodne likvidnostne kredite, zelo učinkovito jamstveno shemo in varovalke za to, da se podjetja ne bodo ujela v past terjatev. Bistveno je, da pomagamo podjetjem znova živeti na višjih obratih in da se varčevanje, ki bo neizbežno, ne bo poznalo na delavcih, na ljudeh, ki tudi v tej krizi omogočajo, da mnoga naša podjetja delujejo in ohranjajo stik s trgom.

Druga naša skrb je ohranitev inovacijske moči slovenskega gospodarstva. Vemo, da smo v zadnjih letih ogromno vlagali v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter okrepitev vloge raziskav in razvoja v našem okolju. Če bi zdaj rezali ta sredstva, bi dolgoročno rezali enega najbolj vitalnih delov drevesa, če se izrazim s prispodobo.

Zdaj torej sprejemamo ukrepe, ki bodo gospodarstvu pomagali zagotoviti nov zagon poslovanja. Tukaj smo sledili modelom nekaterih držav, ki so nam vzor, kot sta Avstrija in Nemčija, in zelo sem zadovoljen, ker je Evropska komisija pred nekaj dnevi naš model državne pomoči pohvalila kot dobrega in usmerjenega v prave cilje.

Skupina Hisense Europe načrtuje množično odpuščanje delavcev, je prejšnji teden poročala TV Slovenija. V celotni skupini naj bi bilo konec leta zaposlenih 2200 ljudi manj, od tega naj bi po besedah Gorenjevega sindikalista Žana Zebe v Sloveniji število zaposlenih znižali za 1000. Vodstvo je načrte o odpuščanju pripisalo slabi ekonomski situaciji zaradi pandemije. Kako to komentirate?
To, kar se napoveduje v skupini Hisense oziroma nekdanjem Gorenju, me boli. Razumem, kar pravi vodstvo, vendar pa pričakujem, da se tako pomembni zaposlovalci v Sloveniji pred sprejemanjem tako drastičnih poslovnih odločitev posvetujejo tudi z državo. Da bom natančen. Mene so o načrtih za odpuščanje obvestili isti dan, kot je bila novica v medijih. To seveda ne more biti dovolj, zato načrtujem obisk Velenja še v teh dneh, kjer bomo za mizo sedli predstavniki vlade, lokalne skupnosti, podjetja in sindikata. Verjamem, da bomo odprli vrata za dogovor, ki bo sprejemljiv za vse strani, in tudi, da se bo vodstvo podjetja držalo zagotovil, ki jih je dalo ob prevzemu Gorenja. Govorim o investicijah in razvoju dejavnosti v Sloveniji.

V drugi polovici maja naj bi vlada pripravila tudi tretji protikoronski sveženj ukrepov, ki pa naj bi bil bolj ciljno naravnan. Kaj vse imate pri tem v mislih?
Sam sem že napovedal, da se bomo v tretjem svežnju ukrepov posvetili panogi, ki jo je pandemija koronavirusa na svetovni ravni najbolj prizadela, to je turizmu. Slovenski turizem je ena naših paradnih gospodarskih panog. Ustvari več kot 12 odstotkov BDP in zaposluje več kot 6 odstotkov vseh zaposlenih pri nas. To so zelo resne številke. Turizem si letos ne bo opomogel in turistična sezona, ki je pred nami, bo zelo drugačna od prejšnjih. To sta dejstvi. Zato bomo z ukrepi, ki jih na našem ministrstvu že pripravljamo, poskusili doseči dvoje: srednjeročno pomoč gospodarstvu in ohranitev vseh dobrih turističnih zgodb pri življenju. Kriza, ki jo doživljamo, ne sme ugasniti tega, v kar smo tudi kot država zadnja leta veliko vlagali.

V kolikšni meri pa Slovenija pri tem lahko računa na finančno pomoč Evropske unije? Vemo, da so med državami članicami velika razhajanja, kako in na kakšne načine, s kakšnimi ukrepi in instrumenti se zoperstaviti posledicam pandemije koronavirusa …
Najprej bi rad dejal, da je Evropska unija v tej krizi pokazala, da je to skupnost, ustvarjena za mirne čase. Veliko pove dejstvo, da se je predsednica Evropske komisije von der Laynova Italiji, ki je zaradi epidemije doživela popoln kolaps, opravičila. Dejstvo je, da je Evropa Italijo pustila na cedilu. Zato so pričakovanja, ki jih članice usmerjajo v EU zdaj, izredno visoka. Težko se bo izogniti politični krizi, ki bo postavila na preizkušnjo voljo držav za sodelovanje. Sam sem v ocenah tega, kar čaka Evropo po koncu epidemije, realist in upam, da bodo države našle soglasje o tem, kako s skupnimi ukrepi omogočiti preporod EU na gospodarskem in socialnem področju. Z zamerami, ki si jih je EU nakopala zaradi neodzivnosti v času epidemije, bo tako soglasje gotovo težko doseči …

Sicer pa ukrepi, ki jih je za zdaj predstavila EU, temeljijo v večini primerov na posojilih in poroštvih in razen zagotavljanja neposrednih stroškov v zdravstvu ne gre za nepovratna sredstva, kar mnogi še vedno mislijo. Pomoč EU bo torej to, kar pravimo za kosila posebnega značaja. Niso zastonj.

Kako bo vse to vplivalo na dolgoročni javnofinančni položaj Slovenije? Vemo, da se večji zadolženosti države ne bo moč izogniti.
Slovenija se bo za to, da ne bomo zaradi prihajajoče gospodarske krize kot država nazadovali, dolgoročno močno zadolžila. To je dejstvo. V tem kontekstu je treba razumeti, da čisto vseh pričakovanj vlada z ukrepi, ki jih sprejema, ne bo mogla izpolniti. To bi terjalo nove in nove milijarde sredstev. A vse, kar bomo vložili v gospodarstvo in druge sisteme, kar bomo dali ljudem, ki so se znašli v nevzdržni stiski, vse to ima smisel, če bomo okrevanje družbe postavili na treh predpostavkah: da postanemo gospodarsko prožnejši, da več vlagamo v znanje in da ohranimo značaj trajnostne in zelene države. To je zame abeceda prihodnjega razvoja Slovenije in velik del ukrepov, ki smo jih sprejeli, je usmerjen tudi v te cilje.

In še za konec. Celo v tujini opažajo, da se je slovenska vlada, v kateri sodelujete, zelo uspešno spopadla z epidemijo koronavirusa in vsemi posledicami, ki jih ta prinaša. Ali verjamete, da bomo kot država, kot narod, uspešno prebrodili tudi to krizo?
Slovenija je primer uspešnega soočanja s koronavirusom. Pokazali smo, da smo odgovoren narod, odgovorni državljani. To je spoznanje, ki ga bo težko izničiti, četudi si bodo nekateri za kaj takega zelo prizadevali. Sam si želim, in to sem že večkrat poudaril, da bomo iz te težke preizkušnje izšli boljši. Da bomo bolje razumeli, kako dragoceno je zdravje, kako dragoceno je imeti močan javni zdravstveni servis, kako težko delo opravljajo učitelji, kako ranljivi so naši starejši. Vsega tega se ne bi zavedali, če nas ne bi zdaj usoda tako zelo stisnila v kot.

A da bomo to izkušnjo spremenili v nekaj trajnega, bomo morali zdaj najti voljo za to, da se spoprimemo z nekaj nujnimi družbenimi spremembami. Moramo se pogovoriti o novih poslovnih modelih, odločnem vlaganju v samopreskrbo, pa ne samo na ravni prehrane, moramo se pogovoriti tudi o tem, kako zgradi ravneh. Vidimo, kako velik izziv je denimo šola na daljavo, a v prihodnosti bo to običajen način izobraževanja za mnoge skupine. Vse to moramo povezati v resno vizijo in ostati med seboj povezani kot ljudje. Desni, levi, vmesni, liberalci, konservativci, kmetje, akademiki … to bi bila naša največja zmaga.

Demokracija