fbpx

Intervju s paradnim novinarjem Nove24TV Luko Peršem: “Kot vsak novinar poskušam priti do osrednjega igralca zgodbe, ki jo preiskujem”

Raziskovalni novinar Nova24tv Luka Perš

Pogovarjali smo se z raziskovalnim novinarjem spletnega portala Nova24TV.si Luko Peršem, ki je v zadnjem času zaradi svojega odmevnega raziskovalnega dela mnogim stopil na prste, a je zaradi tega deležen tudi groženj in različnih pritiskov. Nedavno so mu zaradi njegovega odmevnega “čivkanja” na socialnem omrežju Twitter, levičarski fdv-jevski cenzorji celo blokirali račun.

Luka, lahko za začetek poveš, kako si postal novinar? Domnevam, da so te družbenopolitične zadeve zanimale že v srednji šoli?
Slovensko politično sceno, sodeč po spominu, spremljam že od svojega osmega leta starosti. Takrat nisem vedel še popolnoma nič o političnih ozadjih, zato sem si zapomnil predvsem politike. Priznam, ker sem vedno gledal Odmeve in so v njih pogosto nastopali profesorji s FDV, sem si mislil, da bi tudi jaz enkrat nastopal na televiziji. Kot študent sem se vpisal na politologijo, kjer so nam na takratnih informativnih dnevih obljubljali, da bomo v prihodnosti politologi poučevali na osnovnih in srednjih šolah o državljanski vzgoji. Tudi to je bil eden od razlogov za vpis, saj sem bil prepričan, da bom res takoj postal predavatelj in dobil službo. A iz te moke nikoli ni bilo kruha. Prve duhovite članke sem pisal kot poročevalec svojega kluba KMN Sončni park Vivat. Ker sem pisal popolnoma zafrkantsko in bil pri tem zelo sarkastičen, so postale nogometne reportaže sčasoma zelo popularne. Upam, da so še vidne na spletu, jih bom z veseljem delil. Kasneje sem delal kratek čas za enega od lokalnih medijev, od septembra 2019 pa sem član novinarske ekipe spletnega portala Nova24tv.si

Kako si postal del ekipe Nova24TV?
Ob koncu leta 2018 in v začetku januarja 2019 sem slovensko javnost opozoril na kruto usodo slovenskih delavcev v enem od podjetij v Avstriji. Spominjam se, da sem kot zadnjo elektronsko sporočilo poslal prav na Nova24TV in sem si mislil malce šaljivo, mogoče pa bo “desničarje” zadeva zanimala. Stik z mano je navezal novinar Nova24TV Luka Svetina in o moji problematiki naredil vrhunski prispevek v oddaji Drugorazredni. Povedal mi je, da bodo iskali nove kadre za splet, ko se bodo preselili v nove prostore septembra leta 2019. Ne glede na pomisleke, da bom v slovenski javnosti takoj ožigosan za fašista, domobranca, ovco itd., sem se odločil, da bom poskusil s svojimi članki prepričati vodstvo Nova24TV. Kot kaže, so še vedno zadovoljni z mano in upam, da bom še naprej ostal član te čudovite družine, ki me je sprejela medse.

No, če se ne motim, si se razmeroma hitro preoblikoval v raziskovalnega novinarja. Kako to? Ti je kdo pri tem pomagal, svetoval?
Lahko rečem, da se trudim za delo, ki mi ga plačuje moj delodajalec. Pri svojem delu na Nova24TV imam osebno samo en motiv. Kot nekdanji član Levice in velik privrženec leve ideologije sem dolgo verjel v te »pravljice«, dokler ni bila pri meni presežena neka osebna meja. Dokazane kraje več milijard evrov davkoplačevalskega denarja so mi dale misliti, da se levo politično in gospodarsko omrežje preprosto noče spopasti s to težavo. Zato sem se odločil, da si bom vzel čas in poskušal z dejstvi in dokumenti dokazati, da gre za dobro organizirano kriminalno poslovno omrežje, ki je nad vsemi institucijami v državi. Realno sem še vedno novinarski začetnik ter mi z nasveti pomagajo moji nadrejeni in zaposleni na Nova24TV. Ne glede na to, da znam biti na trenutke zelo samosvoj in muhast, vem, da mi želijo vsi le najboljše pri nadaljnjem delu.

Kot veva oba, večina slovenskih novinarjev ne bo nikoli »raziskovalnih« novinarjev, ampak so raje »družbenopolitični delavci« ali pa bolj ali manj raje »sadijo rožice«, če sem nekoliko sarkastičen. Zakaj je tako?
Izpostavil bom en primer, ki najbolje odgovori na to vprašanje. Pri svojem delu velikokrat naletim na članke novinarske trojice s portala Necenzurirano. Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic so − ne glede na to, kaj si kdo o njih misli − v preteklosti veliko raziskovali sporne slovenske tranzicijske zgodbe in po mojem mnenju so to delali zelo dobro. Na spletu je kar nekaj člankov, kako so kritično pisali o svojem »posrednem« delodajalcu, obsojenem tajkunu Martinu Odlazku. Že nekaj časa se sprašujem, za kakšno ceno so se prodali.

Kako pa gledaš na močno politično polarizacijo med slovenskimi novinarji? Oba veva, da najmanj 80 odstotkov, če ne celo 90 odstotkov slovenskih medijev obvladuje tranzicijska levica …
Povem iz lastne izkušnje. Kot dolgoletni pripadnik leve politične opcije sem dolgo verjel, kar so pisali slovenski osrednji mediji, ki zavzemajo 90 odstotkov medijskega prostora. Spomnim se, kako so leta 2015 vse tiste, ki se niso strinjali s tem, da bi v Sloveniji brez zakonskih določil sprejeli migrante, ožigosali za fašiste. Mene je bolelo srce, ko so preproste državljane začeli označevati za fašiste, ker so temu nasprotovali. Pri meni je največja vrednota svoboda misli in različnih mnenj, kar zelo spoštujem in sprejemam. To je moja osebna življenjska izkušnja.

Raziskovalni novinar mora, ko dobi informacije, namige, dokumente, naprej vse skupaj skrbno preveriti, da ne skoči v prazen bazen kot Marjan Šarec. Kako je s tem pri tebi?
Priznam, da sem ga nekajkrat grdo polomil, a sem se iz svojih napak tudi nekaj naučil pri svojem delu. Kot vsak novinar poskušam priti do osrednjega igralca zgodbe, ki jo preiskujem, in mu pošljem vprašanje. Velikokrat se zgodi, da od glavnih akterjev zgodbe ne dobim odgovorov na svoja vprašanja.

Dotakniva se nekaterih tem, ki si jih odprl. Pisal si o Aleksandru Čeferinu, Tomažu Veselu, Slaviši Kokezi …
Ja, drži, o balkanskem poslovno tranzicijskem kriminalnem omrežju, ki je s pomočjo avstrijskega milijarderja Martina Schlaffa pokradlo 150 milijard evrov davkoplačevalskega denarja na Balkanu. Vse to je po umoru Velimira Cvijana z dokumenti dokazal eden najboljših balkanskih novinarjev Domagoj Margetić. Dokazal je tudi, da je slovensko komunistično omrežje pod vodstvom Štefana Korošca v 80. Letih prejšnjega stoletja preneslo na svoje tajne račune med 50 do 75 milijard premoženja. Neverjetne številke, a ima Margetić vse to dokumentirano in dokazano. Malce poglejte njegove objave na YouTubeu. Čas je, da se začne javno govoriti o tej več kot stomilijardni kraji v Sloveniji in na Balkanu!

Glede Čeferfina si razkril …
… dokazano sporne funkcionarske pogoje sedanjega predsednika Uefe Aleksandra Čeferina za kandidaturo za predsednika Nogometne zveze Slovenije leta 2011. Po poročanju tujih medijev naj bi bil tesno povezan z nekdanjim predsednikom Srbske nogometne zveze Slaviše Kokeze. Ta je po poročanju srbskih medijev s spornimi carinskimi posli zvezo oškodoval za več kot 640 milijonov evrov, so poročali v Srbiji. Vprašamo se lahko, ali tega gospod Čeferin ni vedel.

Kakšni pa so bili pri tem odzivi?
Predvsem pri člankih o Čeferinovih mi mnogi rečejo, da sem šel na področje, ki se ga do zdaj v Sloveniji ni upal dotakniti nihče. Vendar vsak posameznik, ki je del javnosti (politiki, novinarji, gospodarstveniki) more biti pripravljeni, da bo o njem kdaj kakšen zapis kritičen. Enako lahko kdorkoli o meni piše članke. Na objave se bom z veseljem odzval in podal svoj vidik zgodbe.

Pisal si tudi o zakulisju nedavne nogometne vojne med Uefo in superligo …
Vse kaže, da je bila moja napoved pravilna, saj je enega ključnih položajev v Uefi zasedel lastnik PSG, Katarec Al-Khelaifi. S tem je Uefa dejansko prišla pod nadzor sumljivega arabskega kapitala. Le-ta je odgovoren za sporno organizacijo SP 2022 v Katarju in tudi za smrt več kot 6500 delavcev pri graditvi objektov. To Aleksandra Čeferina popolnoma nič ne moti.

Bi izpostavil še kakšno afero, ki si jo odkril?
V tem kratkem času sem odkril nekaj zanimivih spornih afer tranzicijske levice. Izpostavil bi svojo zgodbo o privatizaciji Iskre s strani Dušana Šešoka in Jožeta Godca, pri kateri je izpuhtelo več kot 100 milijonov evrov predvsem slovenskih bank. Veliko poznavalcev medijskega prostora me je opozarjalo, da bom hitro prejel Šešokovo tožbo. Afero sem razkril − mislim, da lanskega oktobra −, a še do danes molčijo tako osrednji akterji kot slovenska javnost.

In še za konec. Zakaj bi bilo po tvoje za Slovenijo dobro, če bi imela bolj uravnotežen medijski prostor in če bi imela več raziskovalnih novinarjev, novinark, kot si recimo ti?
Živimo v svobodni družbi. V Sloveniji je večina največjih zasebnih medijev tesno povezana s spornim tranzicijskim omrežjem. Težava je, da se prodajajo kot neodvisni, a vsi vemo, da gre za medije z izrazito levo politiko. Veliko bi že naredili na RTV Slovenija, če bi si upali kdaj kot naslovno novico v svojih informativnih oddajah predstaviti zgodbe iz Nova24TV, Demokracije, Portala plus, Požareporta in Domovine. Sam mislim, da so bili predlogi medijske zakonodaje v pravo smer, da bi omogočili vsaj malce pluralizacije medijskega prostora. Po mojem mnenju moraš imeti za področje, ki ga preiskujem (tranzicijsko omrežje v Sloveniji), predvsem pogum in biti neustrašen, saj gre za dolgoletne poslovne in politične vladarje naše države. Mislim, da se bodo poleg mene in novinarja Bojana Požarja še pojavili novinarski pogumneži in ugriznili v kislo jabolko slovenske tranzicije. Priznam, da me ni sram pisati za Nova24TV. Na žaljivke na račun našega medija pa se požvižgam.

Biografija
Luka Perš se je rodil leta 1987. V osnovno šolo je hodil v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli je obiskoval program Ekonomske gimnazije na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti. Od leta 2006 do 2011 je študiral analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Leta 2011 je diplomiral z nalogo Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije pri mentorju dr. Janku Prunku. Leta 2010 se je vpisal v Stranko trajnostnega razvoja (TRS). Ker je hitro videl, kdo bo stranko predstavljal na lokalnem območju, ni bil nikoli aktiven član stranke. Ker pa ni izstopil, je leta 2014 postal član Levice “na papirju”. Dokončno je iz stranke izstopil lani, ko poslanka Levice Violeta Tomić na seji znamenitega odbora za kulturo ni dala besede novinarju Bojanu Požarju in direktorju Nova24TV Borisu Tomašiču. Leta 2014 se je kot eden najmlajših neodvisnih kandidatov podal v bitko za županski stolček v Murski Soboti in s proračunom 220 evrov dosegel šesto mesto med devetimi kandidati. Od leta 2006 je tudi nogometni sodnik.