Ivan Štuhec: “Združena Evropa je krščanski koncept”

Foto: Nova24TV

“Sekularna družba se je dejansko lahko razvila samo znotraj tistega konteksta, kjer je bilo prisotno krščanstvo. To lahko danes jasno vidimo, saj sekularne družbe ni ne tam, kjer je islamska religija, ter tudi pri budizmu in hinduizmu so te stvari drugače postavljene kot tam, kjer je krščanstvo. Lahko se vrnemo nazaj na ustanovitelja krščanstva Jezusa Kristusa, ki je rekel: `Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega.´ To je začetek sekularizacije,” meni dr. Ivan Štuhec.

Štuhec meni, da je krščanstvo, tako kot sedaj, na udaru že od samega začetka. Apostoli so bili zaprti, preganjani in krščanstvo se je v svojem izvoru moralo soočati z močnim nasprotovanjem. Pravi, da je čudno, da po osamosvojitvi napetost do krščanstva ni popustila, ampak se je še dodatno stopnjevala.

“V Evropi so se dejansko rojevale različne ideologije, ki so svojo identiteto gradile na protikrščanstvu. Del multikulturnosti samo sebe vzdržuje z antikrščanstvom in s propagiranjem drugih religioznih sistemov. Evropa ima tukaj nek specifičen položaj in usmeritev, ki pa je možna zaradi tega, ker je krščanstvo do takih pojavov neprimerno bolj tolerantno. V islamskem svetu je to praktično nemogoče. Če se kdo islamskemu sistemu upre, kot recimo Rushdi, je iz družbe neusmiljeno izločen,” meni Štuhec o krščanstvu kot temelju sekularnih ideologij.

Krščanstvo kot najbolj prilagodljiva religija
“Po eni strani se je krščanstvo že od samega začetka znalo približati različnim kulturnim tokovom svojega časa. Judovstvu, grštvu, Rimljanom, Galcem itd. Sposobnost krščanstva je v tem, da je bilo sposobno vstopiti v vsak kulturni kontekst,” o prilagodljivosti krščanstva pravi Štuhec.

Štuhec pravi, da krščanstvo ni primarno kultura ali nek družbeni sistem. Krščanstvo je izvorno vera, ki lahko uporabi kulturo, socialne, gospodarske in politične okoliščine za svoje oznanjevanje. Njen temelj pa je vera v Jezusa Kristusa, je jasen Štuhec.

“In vse, kar je nek kulturni dodatek veri, je dobrodošlo. Krščanstvo se je v preteklosti s kulturami soočilo, jih prečistilo in z njimi konfrontiralo. Velikokrat je prišlo tudi do prask. Ampak sposobnost te inkulturacije, vstopa v različne kulture, je tipična za krščanstvo. Že če pogledamo sakralne prostore. V islamu so vse mošeje in džamije enake, se ne prilagajajo nekemu stilu. Tudi budistični templji imajo neko kulturno kodo, ki se jo ponovi vsepovsod ne glede na čas in prstor. Medtem ko imate v krščanstvu zelo različne oblike. Od katakomb, do romanike, gotike, renesanse, baroka in do modernih stilov. Imate cerkve, ki se prilagajajo modernemu in postmodernemu duhu. Tudi v teologiji imamo vedno napetost med verskimi resnicami in na drugi strani načinom, kako vsebino posredovati v neki konkretni kulturi. To je krščanstvu uspelo že od samega začetka delati na nek bolj pluralen način, kot pa to uspeva drugim religijam.”

Združena Evropa je krščanski koncept
“Brez nekih vrednot, ki jih je krščanstvo posebej potenciralo in zagovarjalo, ne bi prihajalo do takšnih ali drugačnih oblik združevanja v Evropi. Iz zgodovine vemo, da so bili poskusi združevanja Evrope različno uspešni. Če so bili nasilni ali ideološko motivirani, so imeli kratki življenski dih. Naša sodobna Evropa je seveda nastala zahvaljujoč tistim kristjanom, ki so preživeli ideološki konflikt med nacizmom in komunizmom in ki so ugotovili, da če bomo šli še naprej po tej poti, ne bo nikoli miru,” meni Štuhec.

Štuhec meni, da brez krščanstva Evropa ne more preživeti in ne bo preživela. Krščanstvu se v Evropi ne da več izogniti. Graditi prihodnost Evrope, ne da bi računali na krščanstvo, je čista utopija in pelje v slepo ulico, je prepričan Štuhec.

Veliko kristjanov skriva svojo vero v javnem življenju
“V Sloveniji imamo neko dediščino, ko je bilo treba vero skrivati. Že na področju šolstva se skuša vero neprestano potiskati v neko zasebnost. Tu imamo neko težavo, ki smo jo podedovali od komunistične miselnosti, da je vera zasebna zadeva. Tako da imajo potem lahko ljudje s tem resne težave. Te težave pa so prisotne iz dveh zornih kotov. Po eni strani miselnost slovenske družbe, ki je nenaklonjena religiji, še posebej krščanstvu in katolištvu. In pa šibka usposobljenost kristjana, da bi razloge za svoje verovanje in vsebino svoje vere posredovali tistemu, ki ima s tem težave ali prihaja z nekimi predsodki,” pravi Štuhec.

Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.

A. R.